Jedro

1. Odškodnina za posledice izpostavljenosti azbestu.

2. S CT preiskavo pljuč in prsnega koša je bila potrjena azbestna bolezen na popljučnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi

sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v višini 4.500.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi po predpisani obrestni meri zamudnih obresti od 30.12.2003 dalje do plačila, vse v 15-ih dneh pod izvršbo in mu povrniti pravdne stroške v višini 324.341,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.06.2006 dalje do plačila, prav tako v 15-ih dneh. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil tožnik 18 let izpostavljen azbestu na delovnem mestu pri toženi stranki in v posledici izpostavljenosti azbestu je zbolel za plevropulmonalno azbestozo in kroničnim mukopurulentnim bronhitisem. Izvedenec dr. T.V. je pri pregledu tožnika iz računalniške tomografije prsnega koša ugotovil zadebelitve v spodnji tretjini pljuč ter številne zadebelitve popljučnice na obeh straneh. Za telesne bolečine mu je sodišče prve stopnje zato priznalo 1.000.000,00 SIT odškodnine, za strah 1.500.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 2.000.000,00 SIT.

Zoper sodbo je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da ne sprejema odločitve glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Meni, da je sodišče prve stopnje v celoti obšlo izvedeniško mnenje. Pri ugotavljanju zmanjšanja življenjske aktivnosti je upoštevalo pri tožniku ventilatorno insuficienco restriktivnega tipa blage stopnje. Iz dopolnitve izvedeniškega mnenja dr. T.V. izhaja, da gre pri tožniku za azbestozo popljučnice, glede azbestoze pljuč pa je izvedenec povedal, da bi jo lahko potrdil samo z bronhoskopijo in histološkim odvzemom pljučnega tkiva. Pri tožniku azbestoza ni potrjena. Zaključek sodišča prve stopnje, da je blaga restriktivna motnja pri tožniku posledica azbestne bolezni pljuč, nima podlage v izvedeniškem mnenju, s tem pa se podre tudi zaključek o 20% zmanjšani splošni življenjski aktivnosti tožnika. Ker zaradi plak tožnikove življenjske aktivnosti niso v ničemer zmanjšane, mu iz tega naslova po mnenju pritožbe ne pripada odškodnina.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izvedeniško mnenje dr. T.V. korektno povzelo v razlogih sodbe in tudi pravilno uporabilo pri odločitvi o zadevi. V dopolnitvi izvedeniškega mnenja je izvedenec pojasnil, da je bila diagnoza azbestne bolezni postavljena posredno z rentgenskim slikanjem pljuč in kompjutersko tomografijo pljuč, ki je potrdila plevralno azbestozo (azbestozo popljučnice). Glede brazgotinskih sprememb na pljučih pa je izkustveno odgovoril, da so najverjetneje posledica pogostih poslabšanj bronhitisa, da pa ne more z gotovostjo izključiti niti pljučne azbestoze, ki bi jo lahko sicer potrdil samo z bronhoskopijo in histološkim odvzemom pljučnega tkiva, kar pa je boleča in neprijetna preiskava. Glede navedb tožene stranke tekom postopka, da azbestna bolezen na pljučih ni potrjena je še enkrat ponovil, da je s CT preiskavo pljuč in prsnega koša bila potrjena azbestna bolezen na popljučnici. Glede sprememb na popljučnici je tudi jasno povedal, da te niso posledica pljučnice. Brazgotinske spremembe na pljučih je izključil kot posledico pljučnice. Težave, ki jih ima tožnik v vsakodnevnem življenju zaradi plak na popljučnici, ki povzročajo deficit prepone in brazgotinjenje pljuč, ki je lahko posledica kroničnega bronhitisa, lahko pa tudi pljučne azbestoze, ki sicer ni potrjena, vendar tudi očitno ni izključena, nastajajo počasi in kronično, tako da z leti pri takšnih bolnikih pljučna funkcija upada hitreje kot pri zdravih ljudeh, kar vpliva na njihovo življenjsko aktivnost. Vse te okoliščine je sodišče pri odločanju o odškodnini, ki jo je tožniku iz tega naslova priznalo, upoštevalo, zato je utemeljeno zaključilo, da je tožnik zaradi posledic bolezni prikrajšan tudi v vsakodnevnih aktivnostih, da trpi duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti, ki jih je v izpodbijani sodbi opisalo in mu glede na obseg te škode priznalo odškodnino, ki je v skladu s kriteriji iz člena 200 in 203 ZOR. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 Zakona o pravdnem postopku – ZPP).