Jedro

Sodišče prve stopnje in poprej pritožbeno sodišče sta ugotovili bistveno kršitev postopka, ko tožniku pred izdajo odločbe tožene stranke (MNZ RS), ki jo izpodbija s tožbo, ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (mednarodnih poročilih o Kosovu).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 21.10.2005 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB1, Uradni list RS, št. 134/2003) zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno in odločila, da mora zapustiti Republiko Slovenijo v roku 24 ur od dneva pravnomočno končanega azilnega postopka.

Sodišče prve stopnje je s sodbo, opr. št. U 2562/2005 z dne 14.12.2005 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.10.2005, pritožbeno sodišče pa je s sklepom, opr. št. I Up 216/2006-2 z dne 22.2.2006 ugodilo tožnikovi pritožbi in navedeno sodbo sodišča prve stopnje z dne 14.12.2005 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema razloge pritožbenega sodišča v njegovem sklepu z dne 22.2.2006. Navaja, da je pritožbeno sodišče takrat ugotovilo, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, saj je tožena stranka bistveno kršila pravila upravnega postopka s tem, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Ta kršitev je po takratni presoji pritožbenega sodišča podana s tem, ker je tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe pridobila tudi poročila: Serbia and Montenegro (Including Kosovo) Country Report, April 2005, OSCE Mission in Kosovo - Municipal Profile, Klina, February 2005 in poročilo Http: //www.ind.homeoffice.kov.uk., na katera je oprla tudi svojo odločitev, tožnika pa predhodno s temi poročili ni seznanila in mu tako ni dala možnost, da se izjavi o teh poročilih. Takšno ravnanje tožene stranke po takratni presoji pritožbenega sodišča predstavlja kršitev 3. odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem organ svoje odločitve ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Noben zakon pa ne določa, da v azilnem postopku prosilca ni treba seznaniti s poročili o stanju v njegovi izvorni državi, ki jih pridobi organ, ki odloča o njegovi prošnji, in na katere opre svojo odločitev. S takšnim postopanjem tožene stranke so bile kršene tudi tožnikove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, kar pa sodišče prve stopnje po takratnem mnenju pritožbenega sodišča ni upoštevalo, saj ni ugodilo tožbi in ni odpravilo odločbe tožene stranke.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovi tožbi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek.

V pritožbi zoper izpodbijano odločbo tožena stranka ponavlja razloge iz svoje odločbe in še dodaja: Meni, da tožbene navedbe tožnika glede preganjanja ne dosegajo standarda preganjanja, ki se je uveljavil v upravno-sodni praksi in ki izhaja iz Direktive Sveta EU o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito in o vsebini te zaščite (št. 2004/83/EC z dne 29.4.2004 - Ur. l . EU, št. L 304/12 z dne 30.9.2004; uradni prevod - posebna izdaja Ur. l. EU za leto 2004). Glede navedbe sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da se je tožena stranka oprla tudi na podatke, ki jih je pridobila na podlagi preučenih mednarodnih poročil, pri tem pa tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki izhajajo iz preučenih poročil in podatkov, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, pa meni, da njeno sklicevanje na predmetna poročila na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ni vplivalo, saj navedbe tožnika v nobenem primeru ne ustrezajo pojmu preganjanja. Če pa tožnikove izjave glede dejstev in preučenih poročil ne morejo vplivati na njeno drugačno odločitev, pa meni, da ni podana bistven kršitev postopka. Pri tem se sklicuje tudi na stališče pritožbenega sodišča v zadevi, št. I Up 218/2006 z dne 15.2.2006. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožnikovo tožbo kot neutemeljeno.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo razloge v zvezi z bistveno kršitvijo pravil postopka v sklepu pritožbenega sodišča z dne 22.2.2006 (I Up 216/2006-2) ter utemeljeno navedlo, da so bile z navedenim postopanjem tožene stranke kršene določbe 3. odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, kot tudi tožnikove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožnikovi tožbi in izpodbijano odločbo tožene stranke na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Po mnenju pritožbenega sodišča pa tožena stranka nima prav, ko trdi, da njeno sklicevanje na predmetna poročila na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ni vplivalo, saj navedbe tožnika v nobenem primeru ne ustrezajo pojmu preganjanja ter da zato ni podana bistvena kršitev postopka. Bistvena kršitev postopka je bila namreč ugotovljena, in to sedaj po sodišču prve stopnje in prej po pritožbenem sodišču, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Sklicevanje tožene stranke na drugo zadevo (št. I Up 218/2006 z dne 15.2.2006) pa je po mnenju pritožbenega sodišča neprimerno, saj ne gre za istovetno zadevo, kot je obravnavana v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.