Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Organ za BPP po mnenju sodišča nima prav, da mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi pooblastilo zakonitega zastopnika DU društva, da je formalno popolna. Če vlogi ni priloženo pooblastilo, lahko organ sicer dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če ta oseba v roku ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo, organ zavrže takšno vlogo, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti.
Predmet spora v tem upravnem sporu je procesni sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan, zato je sodišče o zadevi odločilo po sodnici posameznici brez predhodno sprejetega sklepa senata.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
**Potek upravnega postopka**
1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) zavrgel tožničino prošnjo z dne 27. 5. 2022 za dodelitev BPP. V obrazložitvi navaja, da je tožnico pozval, da v roku 8 dni prošnjo ustrezno dopolni, saj ni bila popolna in sposobna za obravnavanje. Sodišče je prosilko tudi opozorilo, da bo sicer, če prošnje ne bo dopolnila tako, kot je navedeno, njeno prošnjo zavrglo. Ugotavlja, da je prosilka prejela poziv 23. 6. 2022, vendar niti do 1. 7. 2022 niti do izdaje izpodbijanega akta ni dopolnila prošnje, zato jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) kot nepopolno zavrglo.
**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**
2. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je zaradi nahajanja njenega pooblaščenca v tujini do 5. 7. 2022 odgovor predsednice Društva upokojencev B. (DU) prejela z zamudo. Prepričana je, da se je glede na določene člene v Zakonu o društvih, člene v Pravilniku o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v Občini Laško, glede na pravila Komisije za kulturo ZDUS utrpela sekcija Mešani zbor A. (MePZ) in tožnica kot njen umetniški vodja, zlasti ob jubilejni biserni prireditvi „Hvala, pesem, z mano si bila povsod“ 6. 5. 2016 v KC Laško, zgodila velika krivica glede prisvojitve denarnih sredstev, last sekcije in umetniške vodje. Po pooblastilu sekcije Društva upokojencev B. MePZ se zaveda, da je dolžna kot pooblaščenka članov sekcije od 18. 11. 2015 delati v skladu z delovnim načrtom za 2015/2016. Po pozivu sodišča je po svojem pooblaščencu dopolnila tožbo in še navedla, da ni pooblaščenka DU, ampak zgolj njegove sekcije – MePZ, ki deluje v okviru DU. Ta sekcija, ki nima pravno formalne oblike, je prosilko 18. 11. 2015 pooblastila na svojem sestanku, v navzočnosti tudi predsednice DU E. E., da skrbi za koristi in delovanje sekcije. V ta namen ji niso izstavili pisnega pooblastila, ampak je to bilo narejeno ustno, pred pričami. Ustanovili so celo odbor za pomoč njej kot pooblaščenki zaradi realizacije nalog in ciljev sekcije. Tako ne obstaja pisno pooblastilo za zastopanje sekcije DU – MePZ, temveč zgolj ustni dogovor in pooblastilo za zastopanje sekcije MePZ, kar lahko potrdijo v izjavi z dne 25. 5. 2022 navedene še živeče priče, prisotne na sestanku 18. 11. 2015. Glede navedenega pooblastila se predsednica DU jasno ne opredeli. Tožnica meni, da si je DU protipravno prilastilo sredstva, namenjena za MePZ za leto 2016, potem, ko je sekcijo MePZ ukinilo in ustanovilo novo sekcijo MPZ DU ter nanj nezakonito preneslo sredstva, namenjena za delo MePZ po pogodbi med Občino Laško in DU z dne 7. 6. 2016. MPZ DU bi bil do občinskih sredstev upravičen šele po dveh letih delovanja. Tožnici kot pooblaščenki sekcije MePZ je bila postavljena tudi podporna skupina, poseben Odbor za pomoč pooblaščenki, ki ga sicer DU razglaša za podporni odbor ob tožničini 60. letnici delovanja. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi/odpravi in o zadevi ponovno odloči. Priglaša tudi stroške postopka.
3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.
**Odločanje po sodnici posameznici**
4. Ker je predmet spora v tem upravnem sporu procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan (tj. sklep o zavrženju prošnje za BPP kot nepopolne), je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) o zadevi odločilo po sodnici posameznici brez predhodno sprejetega sklepa senata, da o zadevi odloča sodnik posameznik.
**K I. točki izreka**
5. Tožba ni utemeljena.
6. Med strankama ni sporno, da je tožnica vložila nepopolno prošnjo za dodelitev BPP, po pozivu na dopolnitev tožbe pa je po svojem pooblaščencu 27. 5. 2022 navedla, da prošnje ne vlaga kot pooblaščenka DU, temveč kot pooblaščenka sekcije v sklopu DU, MePZ, ki nima pravno formalne oblike. Po tej dopolnitvi je bila tožnica s pozivom z dne 21. 6. 2022 ponovno pozvana, naj predloži v roku 8 dni pisno pooblastilo predsednice oz. zastopnice DU, E. E., za vložitev predmetne prošnje za dodelitev BPP, sicer bo sodišče njeno vlogo kot nepopolno zavrglo, skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP. Ker tožnica v danem roku oz. do dne izdaje izpodbijanega akta 11. 7. 2022 sodišču navedenega pooblastila oz. odobritve predsednice DU za vložitev zadevne prošnje za BPP ni predložila, je sodišče njeno vlogo kot nepopolno zavrglo z izpodbijanim sklepom.
7. Spor pa je o tem, ali je bila tožničina prošnja za BPP pred izdanim izpodbijanim aktom že popolna.
8. Po drugem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP), če ZBPP ne določa drugače. Skladno s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava; predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.
9. ZBPP v prvem odstavku 32. člena določa, da prosilec vloži prošnjo za dodelitev BPP pisno na predpisanem obrazcu; če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena tega zakona, in sicer: - osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca; - osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca; - ime oziroma firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona; - podatke o zadevi; - navedbo oblike in obsega BPP. Navedeni podatki torej predstavljajo obvezne sestavine vloge. Če ti podatki v vlogi manjkajo, mora organ za BPP s prošnjo ravnati kot z nepopolno vlogo.
10. Ob upoštevanju citirane določbe 32. člena ZBPP organ za BPP po mnenju sodišča nima prav, da mora prošnja za dodelitev BPP v skladu z določbami ZBPP vsebovati tudi pooblastilo zakonitega zastopnika DU, v sklopu katerega se nahaja oz. se je nahajala sekcija MePZ, da je formalno popolna.
11. Sodišče ugotavlja, da je tožničina prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidene podatke in je torej bila formalno popolna, zato organ za BPP ni imel podlage za njeno zavrženje kot formalno nepopolne.
12. Kot pa je po pozivu tožene stranke pojasnil pooblaščenec tožnice v dopisu z dne 27. 5. 2022 in o čemer med strankama ni spora, pa sekcija MePZ nima pravno formalne oblike. Tožnica tudi ni zahtevala, da bi se navedeni sekciji podelila pravna subjektiviteta v smislu drugega odstavka 42. člena ZUP. Zato je njen zakoniti zastopnik le zakoniti zastopnik DU, v okviru katerega je bila navedena sekcija ustanovljena, tj. E. E. Zaradi navedenega v zadevi ni pravno relevantno, ali je imela tožnica pooblastilo drugih oseb, da skrbi za koristi in delovanje sekcije v letu 2015/2016. Za vložitev zadevne prošnje za BPP v imenu navedene sekcije bi namreč morala imeti pooblastilo oz. odobritev zakonite zastopnice DU. K predložitvi navedenega pooblastila (oz. odobritve) s strani E. E. je tožnico pozival tudi organ z dopisom z dne 21. 6. 2022, v katerem je tudi navedel, da bo sicer vlogo zavrgel, če tožnica ne bo predložila ustreznega pooblastila E. E. (predsednice DU) za vložitev zadevne prošnje za BPP.
13. Na podlagi petega odstavka 55. člena ZUP lahko organ sicer dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo. V šestem odstavku istega člena pa je še med drugim določeno, da če ta oseba v roku ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo, organ zavrže takšno vlogo, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti. Sodišče ugotavlja, da take dolžnosti nadaljevati postopek po uradni dolžnosti v zadevah po ZBPP za organ v konkretni zadevi ni.
14. Sodišče ugotavlja, da je organ sicer zmotno navajal pravno podlago zavrženja zaradi nepredložitve ustreznega pooblastila za vložitev prošnje za BPP s strani tožnice, in sicer drugi odstavek 67. člena ZUP namesto pravilno šestega odstavka 56. člena ZUP. Vendar ker je bila na samo zavrženje vloge, ki je sicer posledica tudi nepredložitve pooblastila po šestem odstavku 56. člena ZUP, tožnica opozorjena v vlogi z dne 21. 6. 2022, navedeno ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve organa, ki je potem po tožničini nepredložitvi ustreznega pooblastila (odobritve) za vložitev prošnje za dodelitev BPP v danem roku izdal sklep, s katerim je tožničino vlogo za BPP zavrgel. 15. Iz navedenih razlogov je sodišče v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu (ne zaradi formalne nepopolnosti vloge, temveč zaradi nepredložitve pooblastila zakonite zastopnice DU za vložitev zadevne prošnje za BPP), tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je v zadevi na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje med strankama ni sporno (tj. da tožnica nima pooblastila za zastopanje DU, kar sama izrecno izjavlja, navaja pa še, da ima ustno pooblastilo, da skrbi za koristi in delovanje sekcije MePZ v letu 2015/2016 (podeljeno s strani drugih oseb in ne zakonite zastopnice DU), kar pa v konkretni zadevi v smislu podelitve pooblastila oz. odobritve zakonitega zastopnika DU (v okviru katere je ustanovljena MePZ, ki sicer nima svoje pravne subjektivitete) za vložitev zadevne prošnje za BPP, ni pravno relevantno).
**K II. točki izreka**
16. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.