Jedro

Ker sta toženčeva verbalna prepoved in zatem fizični napad bila usmerjena prav v to, da se tožnici prepreči uporaba poti, ki jo je pred tem redno uporabljala, pomeni takšno ravnanje motenje posesti.

Izrek

Pritožba toženca se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec motil tožnico v mirni posesti uporabe peš poti, ki poteka med stanovanjsko hišo toženca in stanovanjsko hišo tožnice ter nadalje do parcele, ki je v naravi gospodarsko poslopje in dvorišče, ter po parceli, ki je v naravi dvorišče do javne poti, s tem da jo je dne 17.6.1997 fizično napadel, jo odrinil v grmovje, jo vlekel za roke in obleko in jo dvakrat udaril z železno palico po telesu ter ji zagrozil, da jo bo ubil v kolikor se s poti ne umakne. Tožencu je prepovedalo, da v bodoče s takimi ali podobnimi motilnimi dejanji posega v posest uporabe peš poti tožnice pod grožnjo denarne kazni.

Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožencu je še naložilo, da je dolžan povrniti tožnici stroške tega postopka v znesku 93.138,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do plačila v 15 dneh.

Zoper ta sklep je vložil toženec pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi zatrjuje, da je dogodek, ki je predmet tega postopka, potekal na njegovem zemljišču. Ni res, da bi toženec tožnici prepovedal uporabo služnostne poti. Toženec je tožnico le mimogrede vprašal, s kakšno vestjo hodi po njegovem zemljišču, ko mu je predčasno prekopala pločnik pred njegovo hišo in povzročila večjo škodo in še ni vzpostavila prejšnjega stanja. Samo na tej podlagi se je med pravdnima strankama začel prepir, ki je prešel v kričanje in odrivanje, ne pa iz razloga, da bi toženec želel v danem primeru preprečiti ali utesnjevati izvrševanje služnostne pravice, ki je bila tožnici priznana pravnomočno s sodbo. Ker toženec ni hotel tožnici preprečiti ali utesniti njeno služnostno pravico poti, ampak ji je očital le predčasno škodljivo početje, njegovega ravnanja sodišče ne bi smelo oceniti kot motilno. Očitno gre za namišljeni tožbeni zahtevek, ki ne ustreza resnici, zato predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Toženec je zaslišan kot stranka v tem postopku res izpovedal, da tožnici ni nikoli prepovedoval hoje. Dejstvo pa je, da je bil v tej zadevi zaslišan leto in pol po dogodku, da pa je v kazenskem postopku, ki je tekel glede istega dogodka, povsem jasno izpovedal, da je tistega dne, ko je prišlo do spornega dogodka, srečal tožnico in jo opozoril, naj ne hodi po njegovem svetu. Ko mu je ona odgovorila, da ji ne bo ukazoval, je prišlo v nadaljevanju do prerekanja in povedal je tudi, da je on prijel tožnico za roko z namenom, da jo odpelje do mejnika, saj na njegovem nima kaj iskati.

Sodišče prve stopnje je v tej pravdni zadevi v dokaznem postopku prečitalo tudi kazenski spis K .... Prav iz podatkov tega spisa je tudi po oceni pritožbenega sodišča zanesljivo prišlo do zaključka, da sta bila toženčeva verbalna prepoved, nato pa še fizični napad na tožnico usmerjena prav v to, da se tožnici prepove nadaljnja uporaba poti. Sodišče prve stopnje je zato toženčevo ravnanje pravilno ocenilo kot motilno ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).