Jedro

Tožnik je bil seznanjen s potekom glavne obravnave in se je tako tudi zavedel posledic, če na narokih ne bo zastopan s strani pooblaščenca. Dejstvo, da je svoji tedanji pooblaščenki preklical pooblastilo, ker ni bil zadovoljen z delom njene substitutke, to pa je sodišču sporočil dan pred narokom za glavno obravnavo, predvidenem spornega dne, ob tem, da ni predpisanega obveznega zastopanja v individualnih delovnih sporih, ni upravičen razlog za preložitev naroka, saj se razlog nanaša le na notranje (mandatno) razmerje med tožnikom in pooblaščenko, preložitev naroka pa bi bila v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 26. 2. 2018, ugotovitev, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki še vedno traja in da ga je ta dolžna pozvati nazaj na delo, za prijavo v obvezna zavarovanja za obdobje od 13. 3. 2018 dalje, izplačilo pripadajočih nadomestil plače do ponovnega nastopa na delo in za povračilo stroškov postopka. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče kljub njegovi prošnji za preložitev naroka, razpisanega 2. 10. 2018, opravilo narok v odsotnosti tožnikove pooblaščenke. Tožniku je bila na podlagi odločbe BPP dodeljena odvetnica A.A. iz B., to pa je zaradi porodniške odsotnosti nadomeščala odvetnica C.C. Ker je bil tožnik z zamenjavo odvetnice nezadovoljen, se je z odvetnico A.A. dogovoril, da ga bo odvetnica C.C. zastopala le na pripravljalnem in na prvem naroku za glavno obravnavo, kasneje pa ga bo zastopala odvetnica A.A. Nekaj dni pred narokom, razpisanim dne 2. 10. 2018, se je izkazalo, da ga bo še vedno zastopala odvetnica C.C., zato ji je tožnik preklical pooblastilo in prosil sodišče, naj preloži narok za glavno obravnavo, da si bo lahko v službi za BPP uredil zamenjavo odvetnice. Sodišče pa njegovi prošnji ni ugodilo, izvedlo je narok, na katerem so bile zaslišane priče, zato je bila tožniku kršena pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS. Ker pa je tožnik prava nevešča stranka, na tem naroku ni pravočasno grajal procesnih kršitev sodišča. Sodišče je tudi kršilo načelo kontradiktornega postopka in storilo absolutno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko ni zaslišalo prič, ki jih je predlagal tožnik na pripravljalnem naroku (D.D., E.E. in F.F.), niti ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov. Navedenim pričam so bile poznane okoliščine v kuhinji, kjer je delal tožnik, prav tako pa so vedele, da je tožnik opozarjal na nepravilnosti pri delodajalcu in da je zaradi tega prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti ne tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se sicer strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga, reintegracijo in reparacijo, saj je ugotovilo, da je tožnik storil očitane kršitve. V skladu z drugim odstavkom 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 predstavlja kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

7. V odpovedi z dne 26. 2. 2018 je tožena stranka tožniku, zaposlenemu pri toženi stranki na delovnem mestu "kuhar", očitala, da 14. 2. 2018 ni upošteval organizacije dela, da se je 14. 2. 2018 glasno in prepirljivo izražal napram sodelavki G.G. oziroma se je nanjo drl in ji grozil z inšpekcijo, da je 14. 2. 2018 podal neprimerne opazke o sodelavki H.H., da se 15. 2. 2018 ni strinjal z odreditvijo delovnih nalog vodje kuhinje G.G. ter se je nanjo drl, ji rekel "jebi se", in je tistega dne tudi samovoljno zapustil svoje delovno mesto. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj tako očitanih kršitev, prav tako je ugotovilo utemeljenost in zakonitost predhodnih pisnih opozoril na izpolnjevanje delovnih obveznosti iz delovnega razmerja po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 z dne 22. 6. 2017 ter z dne 25. 9. 2017, v katerih je tožena stranka tožniku v bistvenem očitala nespoštljiv in vulgaren odnos do njegovih sodelavk. Presodilo je tudi, da je tožena stranka dokazala, da med strankama ni bilo več možnosti nadaljevanja delovnega razmerja. Pritožba navedenim ugotovitvam sodišča prve stopnje ne nasprotuje.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da je tožnik tik pred narokom dne 2. 10. 2018 preklical pooblastilo njegovi tedanji pooblaščenki odvetnici A.A., kljub njegovi prošnji za preložitev naroka, ni upravičen razlog za preložitev naroka po 115. členu ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč že na pripravljalnem naroku dne 12. 6. 2018 določilo datume za glavno obravnavo ter strankam okvirno pojasnilo tudi potek postopka na posameznih narokih. Tako je za narok z dne 2. 10. 2018 tudi določilo, da bodo na tem naroku zaslišane priče. Tožnik je bil seznanjen s potekom glavne obravnave in se je tako tudi zavedel posledic, če na narokih ne bo zastopan s strani pooblaščenca. Dejstvo, da je svoji tedanji pooblaščenki preklical pooblastilo, ker ni bil zadovoljen z delom njene substitutke, to pa je sodišču sporočil dan pred narokom za glavno obravnavo, predvidenem za 2. 10. 2018, ob tem, da ni predpisanega obveznega zastopanja v individualnih delovnih sporih, ni upravičen razlog za preložitev naroka, saj se razlog nanaša le na notranje (mandatno) razmerje med tožnikom in pooblaščenko, preložitev naroka pa bi bila v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka. Očitana kršitev bi lahko prešla v pritožbi izpostavljeno kršitev pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS le tedaj, če bi bila glavna obravnava opravljena v odsotnosti tožnika kljub utemeljenemu opravičilu, česar pa pritožba ne zatrjuje (tako tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 744/2015 z dne 18. 8. 2015).

9. Ni utemeljen pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, posledično pa ni prišlo do kršitve načela kontradiktornega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so v pritožbi izpostavljeni dokazni predlogi tožnika (zaslišanje D.D., E.E. in F.F.) nepotrebni, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo. Očitki iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi se nanašajo na tožnikovo neustrezno in nespoštljivo vedenje do sodelavcev v kuhinji, predlagane priče pa niso bile zaposlene v kuhinji in zato niso mogle neposredno zaznati pravno relevantnih dejstev glede (ne)obstoja teh očitkov. Dejstvo, ki ga je želel tožnik dokazovati z zaslišanjem teh prič, tj. da je tožnik opozarjal toženo stranko na nepravilnosti in je zaradi tega dobil odpoved, pa je nepomembno, saj za utemeljenost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov zadostuje že ugotovitev sodišča prve stopnje o tožnikovem nespoštljivem odnosu do sodelavcev, ki je pritožba ne izpodbija. Sicer pa bi moral tožnik v trenutku, ko je sodišče prve stopnje razglasilo konec dokazovanja, skladno z 286. b členom ZPP nemudoma grajati v pritožbi zatrjevano procesno kršitev, moral bi torej opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožnik je tako s svojim molkom na neizvedbo dokazov pristal. Da je bil na naroku, na katerem bi moral zatrjevati navedeno procesno kršitev, brez pooblaščenca, ki bi ga morebiti opozoril na omenjeno pravilo procesnega prava, je pripisati tožnikovi krivdi, do česar se je pritožbeno sodišče že opredelilo.

10. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

11. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnik zato, ker s pritožbo ni uspel (154. in 165. člen ZPP), tožena stranka pa zato, ker kot delodajalec v tovrstnih sporih sama krije svoje stroške postopka (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.).