Jedro

V času izdaje izpodbijane odločbe so bili nedvomno podani pogoji za izdajo začasne odločbe iz 221. člena ZUP, ki jo je izdal prvostopenjski organ po uradni dolžnosti na predlog policijske postaje na podlagi 58. člena ZOro-1. Policijska postaja je namreč predlagala prvostopenjskemu organu odvzem orožja in orožne listine zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, kar nedvomno postavlja dvom v zanesljivost tožnika.

Izrek

I. Tožba tožeče stranke se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano začasno odločbo je Upravna enota Ptuj v prvi točki izreka odločila, da se tožniku vzame orožni list iz razloga lova, registrska številka ... (serijska številka ...), izdan na ime tožnika. Nadalje se mu vzame RP z risano cevjo, kategorije C1, znamke Steyr Mannlicher, tov. št. ..., kalibra 30-06, reg. št. orožja ..., puško z gladko cevjo, kategorije D1, znamka Browning, tov. št. ..., kalibra 12/12, reg. št. orožja ..., puško z gladko cevjo, kategorije D1, znamke Beretta, tov. št. ..., kalibra 12/12, reg. št. orožja ..., RP z risano cevjo, kategorije C1, znamke Browning, tov. št. ..., kalibra 308 WIN, reg. št. orožja ..., RP z risano cevjo, kategorije C1, znamke Winchester, tov. št. ..., kalibra 5,6 MM, reg. št. orožja ..., revolver, kategorije B1, znamke Tauros, tov. št. HF ..., kalibra 38SPECIAL, reg. št. orožja ... in puško z gladko cevjo, kategorije D1, znamke Browning, tov. št. ..., kalibra 12/12, reg. št. orožja ... (točka 2). V tretji točki izreka je določeno, da bo orožje, strelivo in orožno listino, ki jih je zasegla Policijska postaja Ptuj, dne 15. 2. 2017, hranil upravni organ do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. Ta odločba velja do odločbe o glavni stvari (točka 4). V peti točki pa je določeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ 3. 4. 2017 od Policijske postaje Ptuj prejel predlog št. 2300-171/2017/6 (3F693-03) za odvzem orožja in orožne listine tožnika, saj so policisti PP Ptuj 15. 2. 2017 tožniku pri hišni preiskavi zaradi suma storitve kaznivega dejanja „nasilja v družini“ po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), zasegli zgoraj omenjeno orožje, strelivo in orožno listino. Tožnik je v času od 15. 12. 2016 do 14. 2. 2017, pogosto pod vplivom alkohola izvajal fizično in psihično nasilje nad svojo ženo A.A. Grozil ji je, da jo bo ubil, da bo šel po puško in jo ustrelil. Zaradi navedenega je neprimeren za posedovanje orožja, od njega pa je glede na navedeno mogoče tudi pričakovati, da bo orožje zlorabil. Policisti PP Ptuj so pri preiskavi ugotovili, da tožnik poseduje en kos orožja brez ustrezne listine. To orožje je hranil v zaklenjenem kovčku v omari v spalnici. Ugotovljeno je bilo, da je lastnik tega orožja B.B. s stalnim prebivališčem ... Tožnik je izjavil, da je puška last prijatelja, ki mu jo je izročil meseca maja 2016 in ga prosil, da jo hrani. V roku 8 dni po oddaji orožja v hrambo, B.B. tega ni pisno priglasil pristojnemu organu, ki bi mu o tem izdal potrdilo. Upravni organ je na podlagi ugotovitev PP Ptuj presodil, da je potrebno orožje in orožno listinu tožniku odvzeti takoj, saj gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlašati, dejstva, na katera je upravni organ oprl svojo odločitev, pa so verjetno izkazana.V nadaljevanju postopka bo upravni organ opravil preverjanje zanesljivosti stranke, pri tem ji bo dal možnost, da se v nadaljevanju postopka izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe o glavni stvari.

3. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil kot neutemeljeno in v odločbi med drugim navedel, da so pritožnikove navedbe, da je upravni organ odločil brez ugotovitvenega postopka in zgolj na osnovi enostranske in nepreverjene kazenske ovadbe neutemeljene, druge navedbe v smeri, da je bila kazenska ovadba izmišljena in neresnična ter da je tožnik obvladan in umirjen človek, ki nikoli ni imel težav z obvladovanjem jeze, še manj pa z alkoholom, pa brezpredmetne, saj bo pritožnikovo zanesljivost za posedovanje orožja v smislu 16. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) v postopku ugotavljal organ prve stopnje.

4. Tožnik v tožbi navaja, da v postopku za izdajo upravnega akta zakon, izdan za izvrševanje javnih pooblastil ni bil pravilno uporabljen ter dejansko stanje ni bilo pravilno in popolnoma ugotovljeno oziroma je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Navaja, da je v okviru predkazenskega postopka, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem na Ptuju opr. št. I Kpr 6998/2017 oškodovanka podala izrecno in pisno izjavo, da so vse navedbe v njeni ovadbi neresnične in lažne, na podlagi njene pisne izjave pa je sodišče opravilo narok, v okviru katerega je preverilo oškodovankino izjavo. Iz zapisnika obravnave in zaslišanja je razvidno, da je oškodovanka potrdila svojo pisno izjavo o podaji neresnične ovadbe ter zatrdila, da osumljeni kaznivega dejanja ni storil. Ker so bile torej izjave v ovadbi neresnične, je bila posledično hišna preiskava, kot tudi odvzem orožja in orožnega lista, napačna in nepravilna ter opravljena brez prave podlage, saj osumljeni dejanja ni storil. Pri tožniku tako niso več podane okoliščine, ki bi izkazovale njegovo nezanesljivost in ki so podlaga za odvzem orožnega lista in orožja. Tožnik ni storil nobenega dejanja, ki bi omajalo njegovo osebno zanesljivost, verodostojnost, je vreden in sposoben ter primeren za posedovanje orožja. Zato predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, in razveljavi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Toženka je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem je navedla, da je odločba toženke pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu, navedbe tožnika pa so neutemeljene. Zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 221. členu določa, če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, se izda taka odločba na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. Z odločbo, ki se izda naknadno po končanem postopku o glavni zadevi se tedaj razveljavi tudi začasna odločba, ki je bila izdana med postopkom (3. odstavek 221. člena ZUP), vendar se (tudi) začasna odločba šteje za samostojno odločbo tako glede pravnih sredstev in tudi izvršbe skladno s 4. odstavkom 221. člena ZUP.

8. ZOro-1 v 58. členu določa, da pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke 2. odstavka 14. člena tega zakona, ti pogoji pa so: da ni zadržkov javnega reda (2. točka), da je zanesljiv (3. točka), da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine (4. točka), da ima opravljen zdravniški pregled (5. točka) in da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem (6. točka). Skladno s splošno opredelitvijo zakonodajalca, ki jo je normativno določil v 1. odstavku 16. člena ZOro-1, je posameznik zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. V 2. odstavku 16. člena ZOro-1 pa je zakonodajalec še določil, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če je izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka tega člena, to je, če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil ali mu je bila odvzeta poslovna sposobnost ali je odvisen od alkohola ali mamil ali če okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja. Skladno s 1. odstavkom 58. člena ZOro-1, ki je relevanten tudi za konkretni primer, pristojni organ odvzame posamezniku orožje, kadar niso več kumulativno izpolnjeni vsi predpisani pogoji za posedovanje orožja in orožne listine iz 2. do 6. točke 2. odstavka 14. člena ZOro-1, konkretno pa pogoj iz 3. točke 2. odstavka 14. člena v povezavi s 16. členom ZOro-1. 9. Na podlagi navedenega sodišče ne more slediti navedbam tožnika, da v postopku za izdajo upravnega akta, zakon za izvrševanje javnih pooblastil ni bil pravilno uporabljen in da dejansko stanje ni bilo popolnoma in pravilno ugotovljeno. V času izdaje izpodbijane odločbe so bili nedvomno podani pogoji za izdajo začasne odločbe iz 221. člena ZUP, ki jo je izdal prvostopenjski organ po uradni dolžnosti na predlog PP Ptuj na podlagi 58. člena ZOro-1, saj je PP Ptuj predlagala prvostopenjskemu organu odvzem orožja in orožne listine zaradi suma storitve kaznivega dejanja „nasilja v družini“, kar pa nedvomno postavlja dvom v zanesljivost tožnika.

10. Po vpogledu tožbe s prilogami in predloženih upravnih spisov, sodišče zaključuje, da sta tako izpodbijana začasna odločba, kot tudi odločba pritožbenega organa druge stopnje, pravilni in zakoniti, upravna enota pa je v obrazložitvi izpodbijane začasne odločbe navedla utemeljene razloge za sprejeto odločitev, s katerimi se je strinjal tudi pritožbeni upravni organ druge stopnje. V obeh odločbah sta upravna organa prve in druge stopnje logično prepričljivo utemeljila svoje razloge za sprejeto odločitev, zato sodišče v celoti sledi njuni obrazložitvi in njunim razlogom za sprejeto odločitev. Glede na začasnost izpodbijane odločbe, pa je bilo po mnenju sodišča tudi dejansko stanje na katerem sloni, dovolj natančno ugotovljeno.

11. Kljub dejstvu, da je tožnik predlagal izvedbo glavne obravnave, pri čemer ni predlagal zaslišanja sebe ali morebitnih prič, sodišče njegovemu predlogu ni sledilo in je odločilo na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS brez oprave glavne obravnave na seji senata, saj je sodišče na podlagi upravnih spisov ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče tudi ni sledilo predlogu tožnika o postavitvi izvedenca klinične psihologije oziroma psihiatrije ter vpogledalo v osebno zdravstveno kartoteko tožnika, saj sta za izdajo začasne odločbe navedena dokaza nerelevantna in z ničemer ne bi vplivala na odločitev sodišča. 12. Stroškovni zahtevek tožeče stranke je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, kadar sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.