Jedro

Toženka smiselno uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker naj bi sodišče zmotno uporabilo določila OT pri presoji utemeljenosti tožničinega računa. Ob neizpodbojni dejanski ugotovitvi, da je toženka pri tožnici naročila pregled osnutkov dveh pogodb, je sodišče pravilno ugotovilo, da je vtoževani račun sestavljen v skladu z ustreznimi določili tar. št. 34 in tar. št. 35 OT.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 27190/2017 z dne 30. 3. 2017, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 615,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2017 dalje in 130,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 4. 2017 dalje, v roku osmih dni. Poleg tega je prvo sodišče toženi stranki naložilo, da plača tožeči stranki 58,00 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki v laični pritožbi posebej ne opredeljuje pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da račun nima podlage, hkrati pa je bistveno previsok. Toženka je dostavila tožnici osnutek pogodbe in od nje zahtevala samo določeno pojasnilo oziroma mnenje. Toženka je tožnici poslala samo v pregled tudi osnutek kupoprodajne pogodbe, da poda svoje mnenje. O nadaljnjem postopku bi se stranki še dogovorili. Ne drži, da sta bili stranki dogovorjeni za sestanek v tožničini pisarni 20. 1. 2017. Toženka ni podpisala nobenega naročila. 22. 1. 2017 je toženka po prejemu tožničinega mnenja s popravki odgovorila tožnici, da zaenkrat ni potrebno, da karkoli piše v zvezi z zadevo. Tožnica je v računu navedla kot datum storitve 11. 2. 2017, toženka pa je že 22. 1. 2017 pojasnila tožnici, da ji v zvezi s pogodbo ni potrebno storiti ničesar. Ker s strani toženke ni bilo nobenega pisnega naročila bi se moralo tožničino delo uvrstiti med nasvete po XXI. poglavju OT. Račun zato ni v skladu z naročilom in OT.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za predmetno zadevo veljajo pravila postopka v sporih majhne vrednosti. Sodbo in sklep, s katerim je končan spor majhne vrednosti, je možno izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Toženka v pritožbi graja dejanske ugotovitve prvega sodišča (da vsebina naročila ni takšna, kot jo je ugotovilo prvo sodišče, da ne drži, da bi bili pravdni stranki dogovorjeni za sestanek 20. 1. 2017 v prostorih tožnice, da toženka ni podpisala zatrjevanega naročila oziroma, da ni dokaza, da se na podlagi naročila pripravi pogodba v pisni obliki, da storitev tožnice ni bila opravljena 11. 2. 2017), s čimer uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljen (prvi odstavek 458. člena ZPP), zato se pritožbeno sodišče do tega dela pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

7. Toženka smiselno uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker naj bi prvo sodišče zmotno uporabilo določila OT pri presoji utemeljenosti tožničinega računa. Ob neizpodbojni dejanski ugotovitvi, da je toženka pri tožnici naročila pregled osnutkov dveh pogodb, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je vtoževani račun sestavljen v skladu z ustreznimi določili tar. št. 34 in tar. št. 35 OT.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).