Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke.

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke.

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke.

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v točki IIa in III ter se doda nova IIb1 točka, tako, da sedaj glasi:

I.Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v točki IIa in III ter se doda nova IIb1 točka, tako, da sedaj glasi:

I.Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v točki IIa in III ter se doda nova IIb1 točka, tako, da sedaj glasi:

I.Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v točki IIa in III ter se doda nova IIb1 točka, tako, da sedaj glasi:

"II.a) med tednom: vsak torek in četrtek z očetom, ko ga ta prevzame na domu matere ob 07ʰ zjutraj in ga pelje v vrtec in ga nato prevzame po vrtcu ter ga ob 18ʰ prevzame nasprotna udeleženka - mati na domu predlagatelja;

II.a)"II.a) med tednom: vsak torek in četrtek z očetom, ko ga ta prevzame na domu matere ob 07ʰ zjutraj in ga pelje v vrtec in ga nato prevzame po vrtcu ter ga ob 18ʰ prevzame nasprotna udeleženka - mati na domu predlagatelja;

II.a)"II.a) med tednom: vsak torek in četrtek z očetom, ko ga ta prevzame na domu matere ob 07ʰ zjutraj in ga pelje v vrtec in ga nato prevzame po vrtcu ter ga ob 18ʰ prevzame nasprotna udeleženka - mati na domu predlagatelja;

II.a)"II.a) med tednom: vsak torek in četrtek z očetom, ko ga ta prevzame na domu matere ob 07ʰ zjutraj in ga pelje v vrtec in ga nato prevzame po vrtcu ter ga ob 18ʰ prevzame nasprotna udeleženka - mati na domu predlagatelja;

II.b1) od 1. 7. 2025 ob koncih tedna (vikendih): vsak drugi vikend z očetom, ko ga ta prevzame v petek v vrtcu (kasneje v šoli), oziroma na domu nasprotne udeleženke (v kolikor otrok ne bo v vrtcu oz. šoli) ob 18ʰ do nedelje do 18ʰ, ko otroka na domu očeta prevzame nasprotna udeleženka;

II.b1)od 1. 7. 2025 ob koncih tedna (vikendih): vsak drugi vikend z očetom, ko ga ta prevzame v petek v vrtcu (kasneje v šoli), oziroma na domu nasprotne udeleženke (v kolikor otrok ne bo v vrtcu oz. šoli) ob 18ʰ do nedelje do 18ʰ, ko otroka na domu očeta prevzame nasprotna udeleženka;

II.b1)od 1. 7. 2025 ob koncih tedna (vikendih): vsak drugi vikend z očetom, ko ga ta prevzame v petek v vrtcu (kasneje v šoli), oziroma na domu nasprotne udeleženke (v kolikor otrok ne bo v vrtcu oz. šoli) ob 18ʰ do nedelje do 18ʰ, ko otroka na domu očeta prevzame nasprotna udeleženka;

II.b1)od 1. 7. 2025 ob koncih tedna (vikendih): vsak drugi vikend z očetom, ko ga ta prevzame v petek v vrtcu (kasneje v šoli), oziroma na domu nasprotne udeleženke (v kolikor otrok ne bo v vrtcu oz. šoli) ob 18ʰ do nedelje do 18ʰ, ko otroka na domu očeta prevzame nasprotna udeleženka;

in se v točki III izreka za datumom 5. 4. 2024 doda: - do dne 1. 9. 2024 plačati 150,00 EUR mesečne preživnine, od dne 1. 9. 2024 ...".

in se v točki III izreka za datumom 5. 4. 2024 doda: - do dne 1. 9. 2024 plačati 150,00 EUR mesečne preživnine, od dne 1. 9. 2024 ...".

in se v točki III izreka za datumom 5. 4. 2024 doda: - do dne 1. 9. 2024 plačati 150,00 EUR mesečne preživnine, od dne 1. 9. 2024 ...".

in se v točki III izreka za datumom 5. 4. 2024 doda: - do dne 1. 9. 2024 plačati 150,00 EUR mesečne preživnine, od dne 1. 9. 2024 ...".

II.V preostalem delu se pritožba predlagatelja in pritožba nasprotne udeleženke zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.V preostalem delu se pritožba predlagatelja in pritožba nasprotne udeleženke zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.V preostalem delu se pritožba predlagatelja in pritožba nasprotne udeleženke zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.V preostalem delu se pritožba predlagatelja in pritožba nasprotne udeleženke zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo, da se otrok udeležencev postopka zaupa v skupno varstvo in vzgojo obema staršema (skupno starševstvo) in da je stalno prebivališče otroka na naslovu nasprotne udeleženke. V II. točki izreka je odločilo o izvajanju skupnega starševstva, in sicer na način, da med tednom vsak torek in četrtek oče otroka prevzame v vrtcu, kasneje v šoli, po koncu obveznosti in aktivnosti otroka ob 18ʰ, prevzame mati na domu predlagatelja. Glede vikendov je odločilo, da vsak drugi vikend otrok preživi z očetom, ko ga ta v soboto prevzame na domu matere ob 09ʰ in ga v nedeljo ob 18ʰ na domu očeta prevzame nasprotna udeleženka. Nadalje je v točkah II.c), d), e) odločilo o izvajanju stikov med počitnicami in prazniki oziroma da se slednji lahko izvajajo po predhodnem soglasju med staršema tudi na drugačen način. V III. točki je nadalje odločilo, da je predlagatelj dolžan plačevati preživnino za ml. otroka od vložitve predloga dne 5. 4. 2024 dalje v višini 200,00 EUR.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo, da se otrok udeležencev postopka zaupa v skupno varstvo in vzgojo obema staršema (skupno starševstvo) in da je stalno prebivališče otroka na naslovu nasprotne udeleženke. V II. točki izreka je odločilo o izvajanju skupnega starševstva, in sicer na način, da med tednom vsak torek in četrtek oče otroka prevzame v vrtcu, kasneje v šoli, po koncu obveznosti in aktivnosti otroka ob 18ʰ, prevzame mati na domu predlagatelja. Glede vikendov je odločilo, da vsak drugi vikend otrok preživi z očetom, ko ga ta v soboto prevzame na domu matere ob 09ʰ in ga v nedeljo ob 18ʰ na domu očeta prevzame nasprotna udeleženka. Nadalje je v točkah II.c), d), e) odločilo o izvajanju stikov med počitnicami in prazniki oziroma da se slednji lahko izvajajo po predhodnem soglasju med staršema tudi na drugačen način. V III. točki je nadalje odločilo, da je predlagatelj dolžan plačevati preživnino za ml. otroka od vložitve predloga dne 5. 4. 2024 dalje v višini 200,00 EUR.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo, da se otrok udeležencev postopka zaupa v skupno varstvo in vzgojo obema staršema (skupno starševstvo) in da je stalno prebivališče otroka na naslovu nasprotne udeleženke. V II. točki izreka je odločilo o izvajanju skupnega starševstva, in sicer na način, da med tednom vsak torek in četrtek oče otroka prevzame v vrtcu, kasneje v šoli, po koncu obveznosti in aktivnosti otroka ob 18ʰ, prevzame mati na domu predlagatelja. Glede vikendov je odločilo, da vsak drugi vikend otrok preživi z očetom, ko ga ta v soboto prevzame na domu matere ob 09ʰ in ga v nedeljo ob 18ʰ na domu očeta prevzame nasprotna udeleženka. Nadalje je v točkah II.c), d), e) odločilo o izvajanju stikov med počitnicami in prazniki oziroma da se slednji lahko izvajajo po predhodnem soglasju med staršema tudi na drugačen način. V III. točki je nadalje odločilo, da je predlagatelj dolžan plačevati preživnino za ml. otroka od vložitve predloga dne 5. 4. 2024 dalje v višini 200,00 EUR.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo, da se otrok udeležencev postopka zaupa v skupno varstvo in vzgojo obema staršema (skupno starševstvo) in da je stalno prebivališče otroka na naslovu nasprotne udeleženke. V II. točki izreka je odločilo o izvajanju skupnega starševstva, in sicer na način, da med tednom vsak torek in četrtek oče otroka prevzame v vrtcu, kasneje v šoli, po koncu obveznosti in aktivnosti otroka ob 18ʰ, prevzame mati na domu predlagatelja. Glede vikendov je odločilo, da vsak drugi vikend otrok preživi z očetom, ko ga ta v soboto prevzame na domu matere ob 09ʰ in ga v nedeljo ob 18ʰ na domu očeta prevzame nasprotna udeleženka. Nadalje je v točkah II.c), d), e) odločilo o izvajanju stikov med počitnicami in prazniki oziroma da se slednji lahko izvajajo po predhodnem soglasju med staršema tudi na drugačen način. V III. točki je nadalje odločilo, da je predlagatelj dolžan plačevati preživnino za ml. otroka od vložitve predloga dne 5. 4. 2024 dalje v višini 200,00 EUR.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagatelj se ne strinja z izvajanjem skupnega starševstva na način, da med tednom oče prevzame otroka po koncu aktivnosti v vrtcu oziroma kasneje v šoli, saj so se do sedaj stiki izvajali sporazumno na drugačen način, in sicer, da je otroka prevzel na domu matere ob 07ʰ in ga odpeljal v vrtec ter ga po vrtcu prevzel in ga je ob 18ʰ mati prevzela na domu očeta. Udeleženca postopka se zgolj nista strinjala glede ure jutranjega prevzema na domu matere, ko je sam vztrajal na 07ʰ, nasprotna udeleženka pa je menila, da ga lahko prevzame tudi ob 07:30 uri. Prav tako meni, da bi ob vikendu stik moral potekati v daljšem trajanju, saj je CSD v svojem mnenju zapisal, da je otrok sposoben prenočiti ločeno od matere v starosti od 18 do 36 mesecev v trajanju 2 do 3 dni. Tako bi lahko po 24 mesecih otrok pri predlagatelju prespal že dve noči, s tem pa bila odločitev tudi v skladu s strokovnim mnenjem CSD. Nadalje navaja, da je sodišče pri določitvi preživnine spregledalo, da otrok do septembra 2024 ni obiskoval vrtca, zato tudi stroški niso bili v tako visokem obsegu. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in odločitev spremeni.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagatelj se ne strinja z izvajanjem skupnega starševstva na način, da med tednom oče prevzame otroka po koncu aktivnosti v vrtcu oziroma kasneje v šoli, saj so se do sedaj stiki izvajali sporazumno na drugačen način, in sicer, da je otroka prevzel na domu matere ob 07ʰ in ga odpeljal v vrtec ter ga po vrtcu prevzel in ga je ob 18ʰ mati prevzela na domu očeta. Udeleženca postopka se zgolj nista strinjala glede ure jutranjega prevzema na domu matere, ko je sam vztrajal na 07ʰ, nasprotna udeleženka pa je menila, da ga lahko prevzame tudi ob 07:30 uri. Prav tako meni, da bi ob vikendu stik moral potekati v daljšem trajanju, saj je CSD v svojem mnenju zapisal, da je otrok sposoben prenočiti ločeno od matere v starosti od 18 do 36 mesecev v trajanju 2 do 3 dni. Tako bi lahko po 24 mesecih otrok pri predlagatelju prespal že dve noči, s tem pa bila odločitev tudi v skladu s strokovnim mnenjem CSD. Nadalje navaja, da je sodišče pri določitvi preživnine spregledalo, da otrok do septembra 2024 ni obiskoval vrtca, zato tudi stroški niso bili v tako visokem obsegu. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in odločitev spremeni.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagatelj se ne strinja z izvajanjem skupnega starševstva na način, da med tednom oče prevzame otroka po koncu aktivnosti v vrtcu oziroma kasneje v šoli, saj so se do sedaj stiki izvajali sporazumno na drugačen način, in sicer, da je otroka prevzel na domu matere ob 07ʰ in ga odpeljal v vrtec ter ga po vrtcu prevzel in ga je ob 18ʰ mati prevzela na domu očeta. Udeleženca postopka se zgolj nista strinjala glede ure jutranjega prevzema na domu matere, ko je sam vztrajal na 07ʰ, nasprotna udeleženka pa je menila, da ga lahko prevzame tudi ob 07:30 uri. Prav tako meni, da bi ob vikendu stik moral potekati v daljšem trajanju, saj je CSD v svojem mnenju zapisal, da je otrok sposoben prenočiti ločeno od matere v starosti od 18 do 36 mesecev v trajanju 2 do 3 dni. Tako bi lahko po 24 mesecih otrok pri predlagatelju prespal že dve noči, s tem pa bila odločitev tudi v skladu s strokovnim mnenjem CSD. Nadalje navaja, da je sodišče pri določitvi preživnine spregledalo, da otrok do septembra 2024 ni obiskoval vrtca, zato tudi stroški niso bili v tako visokem obsegu. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in odločitev spremeni.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagatelj se ne strinja z izvajanjem skupnega starševstva na način, da med tednom oče prevzame otroka po koncu aktivnosti v vrtcu oziroma kasneje v šoli, saj so se do sedaj stiki izvajali sporazumno na drugačen način, in sicer, da je otroka prevzel na domu matere ob 07ʰ in ga odpeljal v vrtec ter ga po vrtcu prevzel in ga je ob 18ʰ mati prevzela na domu očeta. Udeleženca postopka se zgolj nista strinjala glede ure jutranjega prevzema na domu matere, ko je sam vztrajal na 07ʰ, nasprotna udeleženka pa je menila, da ga lahko prevzame tudi ob 07:30 uri. Prav tako meni, da bi ob vikendu stik moral potekati v daljšem trajanju, saj je CSD v svojem mnenju zapisal, da je otrok sposoben prenočiti ločeno od matere v starosti od 18 do 36 mesecev v trajanju 2 do 3 dni. Tako bi lahko po 24 mesecih otrok pri predlagatelju prespal že dve noči, s tem pa bila odločitev tudi v skladu s strokovnim mnenjem CSD. Nadalje navaja, da je sodišče pri določitvi preživnine spregledalo, da otrok do septembra 2024 ni obiskoval vrtca, zato tudi stroški niso bili v tako visokem obsegu. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in odločitev spremeni.

3.Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje, in sicer v delu, v katerem je slednje odločilo o skupnem starševstvu. Takšna odločitev je zmotna. Otrok je namreč star eno leto in osem mesecev, sama je njegova primarna negovalka, kot je vse skupaj ugotovil tudi CSD, zato meni, da je potrebno, da se otrok dodeli njej v varstvo in vzgojo, sicer pa sodišče staršev ne more prisiliti k skupni vzgoji in varstvu. Udeleženca sta se sporazumela o tem, da stiki v torek in četrtek potekajo na način, da predlagatelj prevzame otroka na domu matere zjutraj in ga odpelje v vrtec, sporna je bila zgolj ura prevzema, torej ob 07ʰ ali ob 07:30. Nadalje se tudi ne strinja z odločitvijo glede stikov oz. da otrok prespi pri očetu, dokler sama ne bo mnenja, da je to v njegovo korist. Zaradi takšnega izvajanja nočitev je otrok v stiski, saj je opazila, da ko se vrne z vikend stika veliko več jé, kar odraža njegovo stisko zaradi nočitev pri očetu. Izvajanje samega starševstva je dejansko vprašanje in ne pravno vprašanje, zato bi bilo smiselno, da se v postopek pritegne izvedenec, čemur nasprotna udeleženka tudi ni nasprotovala. Nadalje je zmotna odločitev sodišča glede preživnine, saj je sama predlagala določitev preživnine v znesku 250,00 EUR, s čimer bi se krile potrebe otroka, sodišče pa ni upoštevalo, da ima 600,00 EUR stanovanjskega kredita in zato je zaključek sodišča, da ima udeleženka 47,40 % višje prihodke kot predlagatelj, zmoten. Sicer pa predlagatelj nima obveznosti iz naslova najema ali uporabe stanovanja, saj živi pri svoji mami. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje, in sicer v delu, v katerem je slednje odločilo o skupnem starševstvu. Takšna odločitev je zmotna. Otrok je namreč star eno leto in osem mesecev, sama je njegova primarna negovalka, kot je vse skupaj ugotovil tudi CSD, zato meni, da je potrebno, da se otrok dodeli njej v varstvo in vzgojo, sicer pa sodišče staršev ne more prisiliti k skupni vzgoji in varstvu. Udeleženca sta se sporazumela o tem, da stiki v torek in četrtek potekajo na način, da predlagatelj prevzame otroka na domu matere zjutraj in ga odpelje v vrtec, sporna je bila zgolj ura prevzema, torej ob 07ʰ ali ob 07:30. Nadalje se tudi ne strinja z odločitvijo glede stikov oz. da otrok prespi pri očetu, dokler sama ne bo mnenja, da je to v njegovo korist. Zaradi takšnega izvajanja nočitev je otrok v stiski, saj je opazila, da ko se vrne z vikend stika veliko več jé, kar odraža njegovo stisko zaradi nočitev pri očetu. Izvajanje samega starševstva je dejansko vprašanje in ne pravno vprašanje, zato bi bilo smiselno, da se v postopek pritegne izvedenec, čemur nasprotna udeleženka tudi ni nasprotovala. Nadalje je zmotna odločitev sodišča glede preživnine, saj je sama predlagala določitev preživnine v znesku 250,00 EUR, s čimer bi se krile potrebe otroka, sodišče pa ni upoštevalo, da ima 600,00 EUR stanovanjskega kredita in zato je zaključek sodišča, da ima udeleženka 47,40 % višje prihodke kot predlagatelj, zmoten. Sicer pa predlagatelj nima obveznosti iz naslova najema ali uporabe stanovanja, saj živi pri svoji mami. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje, in sicer v delu, v katerem je slednje odločilo o skupnem starševstvu. Takšna odločitev je zmotna. Otrok je namreč star eno leto in osem mesecev, sama je njegova primarna negovalka, kot je vse skupaj ugotovil tudi CSD, zato meni, da je potrebno, da se otrok dodeli njej v varstvo in vzgojo, sicer pa sodišče staršev ne more prisiliti k skupni vzgoji in varstvu. Udeleženca sta se sporazumela o tem, da stiki v torek in četrtek potekajo na način, da predlagatelj prevzame otroka na domu matere zjutraj in ga odpelje v vrtec, sporna je bila zgolj ura prevzema, torej ob 07ʰ ali ob 07:30. Nadalje se tudi ne strinja z odločitvijo glede stikov oz. da otrok prespi pri očetu, dokler sama ne bo mnenja, da je to v njegovo korist. Zaradi takšnega izvajanja nočitev je otrok v stiski, saj je opazila, da ko se vrne z vikend stika veliko več jé, kar odraža njegovo stisko zaradi nočitev pri očetu. Izvajanje samega starševstva je dejansko vprašanje in ne pravno vprašanje, zato bi bilo smiselno, da se v postopek pritegne izvedenec, čemur nasprotna udeleženka tudi ni nasprotovala. Nadalje je zmotna odločitev sodišča glede preživnine, saj je sama predlagala določitev preživnine v znesku 250,00 EUR, s čimer bi se krile potrebe otroka, sodišče pa ni upoštevalo, da ima 600,00 EUR stanovanjskega kredita in zato je zaključek sodišča, da ima udeleženka 47,40 % višje prihodke kot predlagatelj, zmoten. Sicer pa predlagatelj nima obveznosti iz naslova najema ali uporabe stanovanja, saj živi pri svoji mami. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje, in sicer v delu, v katerem je slednje odločilo o skupnem starševstvu. Takšna odločitev je zmotna. Otrok je namreč star eno leto in osem mesecev, sama je njegova primarna negovalka, kot je vse skupaj ugotovil tudi CSD, zato meni, da je potrebno, da se otrok dodeli njej v varstvo in vzgojo, sicer pa sodišče staršev ne more prisiliti k skupni vzgoji in varstvu. Udeleženca sta se sporazumela o tem, da stiki v torek in četrtek potekajo na način, da predlagatelj prevzame otroka na domu matere zjutraj in ga odpelje v vrtec, sporna je bila zgolj ura prevzema, torej ob 07ʰ ali ob 07:30. Nadalje se tudi ne strinja z odločitvijo glede stikov oz. da otrok prespi pri očetu, dokler sama ne bo mnenja, da je to v njegovo korist. Zaradi takšnega izvajanja nočitev je otrok v stiski, saj je opazila, da ko se vrne z vikend stika veliko več jé, kar odraža njegovo stisko zaradi nočitev pri očetu. Izvajanje samega starševstva je dejansko vprašanje in ne pravno vprašanje, zato bi bilo smiselno, da se v postopek pritegne izvedenec, čemur nasprotna udeleženka tudi ni nasprotovala. Nadalje je zmotna odločitev sodišča glede preživnine, saj je sama predlagala določitev preživnine v znesku 250,00 EUR, s čimer bi se krile potrebe otroka, sodišče pa ni upoštevalo, da ima 600,00 EUR stanovanjskega kredita in zato je zaključek sodišča, da ima udeleženka 47,40 % višje prihodke kot predlagatelj, zmoten. Sicer pa predlagatelj nima obveznosti iz naslova najema ali uporabe stanovanja, saj živi pri svoji mami. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4.V odgovoru na pritožbo, ki jo vlagata oba udeleženca postopka, predlagata, da sodišče pritožbe zavrne kot neutemeljene.

4.V odgovoru na pritožbo, ki jo vlagata oba udeleženca postopka, predlagata, da sodišče pritožbe zavrne kot neutemeljene.

4.V odgovoru na pritožbo, ki jo vlagata oba udeleženca postopka, predlagata, da sodišče pritožbe zavrne kot neutemeljene.

4.V odgovoru na pritožbo, ki jo vlagata oba udeleženca postopka, predlagata, da sodišče pritožbe zavrne kot neutemeljene.

5.Pritožba predlagatelja je delno utemeljena. Pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

5.Pritožba predlagatelja je delno utemeljena. Pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

5.Pritožba predlagatelja je delno utemeljena. Pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

5.Pritožba predlagatelja je delno utemeljena. Pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

6.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti.

6.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti.

6.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti.

6.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti.

K pritožbi nasprotne udeleženke:

K pritožbi nasprotne udeleženke:

K pritožbi nasprotne udeleženke:

K pritožbi nasprotne udeleženke:

7.Nasprotna udeleženka ne soglaša s sodiščem prve stopnje, da se otrok dodeli v skupno varstvo in vzgojo.

7.Nasprotna udeleženka ne soglaša s sodiščem prve stopnje, da se otrok dodeli v skupno varstvo in vzgojo.

7.Nasprotna udeleženka ne soglaša s sodiščem prve stopnje, da se otrok dodeli v skupno varstvo in vzgojo.

7.Nasprotna udeleženka ne soglaša s sodiščem prve stopnje, da se otrok dodeli v skupno varstvo in vzgojo.

8.Sodišče je dolžno zasledovati največjo korist otroka (7. člen DZ), stiki pa se zagotavljajo v korist otroka (141. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Otrokova korist je lahko v različnih življenjskih okoliščinah in obdobjih različna. V vsakem primeru posebej je treba upoštevati vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, kot tudi nujo, da se otrokovemu interesu podredijo drugi interesi, zlasti interesi njegovih staršev.

8.Sodišče je dolžno zasledovati največjo korist otroka (7. člen DZ), stiki pa se zagotavljajo v korist otroka (141. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Otrokova korist je lahko v različnih življenjskih okoliščinah in obdobjih različna. V vsakem primeru posebej je treba upoštevati vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, kot tudi nujo, da se otrokovemu interesu podredijo drugi interesi, zlasti interesi njegovih staršev.1 V skladu s prvim odstavkom 56. člena Ustave RS uživajo otroci posebno varstvo in skrb, kar nalaga sodiščem in vsem drugim organom, da spoštujejo njihove koristi v vseh postopkih v zvezi z njimi in ta predstavlja odločilno merilo presoje. Po Ustavi RS pa je varovano tudi starševstvo, saj imajo po 56. členu starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke in jim je mogoče to pravico omejiti le z zakonom. Družinski zakonik (DZ) v 135. členu to ustavno pravico povzame v načelu prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok, ko določa, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj, koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. To velja tudi po razpadu družine. Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Po ustaljeni sodni praksi je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstoje posebni, upravičeni razlogi: na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok.2

8.Sodišče je dolžno zasledovati največjo korist otroka (7. člen DZ), stiki pa se zagotavljajo v korist otroka (141. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Otrokova korist je lahko v različnih življenjskih okoliščinah in obdobjih različna. V vsakem primeru posebej je treba upoštevati vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, kot tudi nujo, da se otrokovemu interesu podredijo drugi interesi, zlasti interesi njegovih staršev. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Ustave RS uživajo otroci posebno varstvo in skrb, kar nalaga sodiščem in vsem drugim organom, da spoštujejo njihove koristi v vseh postopkih v zvezi z njimi in ta predstavlja odločilno merilo presoje. Po Ustavi RS pa je varovano tudi starševstvo, saj imajo po 56. členu starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke in jim je mogoče to pravico omejiti le z zakonom. Družinski zakonik (DZ) v 135. členu to ustavno pravico povzame v načelu prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok, ko določa, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj, koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. To velja tudi po razpadu družine. Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Po ustaljeni sodni praksi je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstoje posebni, upravičeni razlogi: na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok.

8.Sodišče je dolžno zasledovati največjo korist otroka (7. člen DZ), stiki pa se zagotavljajo v korist otroka (141. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Otrokova korist je lahko v različnih življenjskih okoliščinah in obdobjih različna. V vsakem primeru posebej je treba upoštevati vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, kot tudi nujo, da se otrokovemu interesu podredijo drugi interesi, zlasti interesi njegovih staršev.¹ V skladu s prvim odstavkom 56. člena Ustave RS uživajo otroci posebno varstvo in skrb, kar nalaga sodiščem in vsem drugim organom, da spoštujejo njihove koristi v vseh postopkih v zvezi z njimi in ta predstavlja odločilno merilo presoje. Po Ustavi RS pa je varovano tudi starševstvo, saj imajo po 56. členu starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke in jim je mogoče to pravico omejiti le z zakonom. Družinski zakonik (DZ) v 135. členu to ustavno pravico povzame v načelu prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok, ko določa, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj, koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. To velja tudi po razpadu družine. Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Po ustaljeni sodni praksi je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstoje posebni, upravičeni razlogi: na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok.²

V skladu s prvim odstavkom 56. člena Ustave RS uživajo otroci posebno varstvo in skrb, kar nalaga sodiščem in vsem drugim organom, da spoštujejo njihove koristi v vseh postopkih v zvezi z njimi in ta predstavlja odločilno merilo presoje. Po Ustavi RS pa je varovano tudi starševstvo, saj imajo po 56. členu starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke in jim je mogoče to pravico omejiti le z zakonom. Družinski zakonik (DZ) v 135. členu to ustavno pravico povzame v načelu prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok, ko določa, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj, koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. To velja tudi po razpadu družine. Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Po ustaljeni sodni praksi je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstoje posebni, upravičeni razlogi: na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno v celoti sledilo strokovni oceni CSD, da je primerna določitev skupnega starševstva. O slednjem ima izpodbijani sklep ustrezne razloge v 7. do 10. točki obrazložitve. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da med udeležencema postopka obstaja določena stopnja komunikacije. Starša s svojim ravnanjem vzdržujeta medsebojni odnos in sta sposobna zadovoljiti potrebe otroka, nenazadnje sta se tudi do sedaj uspela dogovarjati glede izvajanja posameznih stikov oziroma v soglasju sta stike uspela spremeniti. Tako imata oba starša ustrezne kapacitete, da izvajata skupno starševstvo.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno v celoti sledilo strokovni oceni CSD, da je primerna določitev skupnega starševstva. O slednjem ima izpodbijani sklep ustrezne razloge v 7. do 10. točki obrazložitve. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da med udeležencema postopka obstaja določena stopnja komunikacije. Starša s svojim ravnanjem vzdržujeta medsebojni odnos in sta sposobna zadovoljiti potrebe otroka, nenazadnje sta se tudi do sedaj uspela dogovarjati glede izvajanja posameznih stikov oziroma v soglasju sta stike uspela spremeniti. Tako imata oba starša ustrezne kapacitete, da izvajata skupno starševstvo.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno v celoti sledilo strokovni oceni CSD, da je primerna določitev skupnega starševstva. O slednjem ima izpodbijani sklep ustrezne razloge v 7. do 10. točki obrazložitve. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da med udeležencema postopka obstaja določena stopnja komunikacije. Starša s svojim ravnanjem vzdržujeta medsebojni odnos in sta sposobna zadovoljiti potrebe otroka, nenazadnje sta se tudi do sedaj uspela dogovarjati glede izvajanja posameznih stikov oziroma v soglasju sta stike uspela spremeniti. Tako imata oba starša ustrezne kapacitete, da izvajata skupno starševstvo.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno v celoti sledilo strokovni oceni CSD, da je primerna določitev skupnega starševstva. O slednjem ima izpodbijani sklep ustrezne razloge v 7. do 10. točki obrazložitve. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da med udeležencema postopka obstaja določena stopnja komunikacije. Starša s svojim ravnanjem vzdržujeta medsebojni odnos in sta sposobna zadovoljiti potrebe otroka, nenazadnje sta se tudi do sedaj uspela dogovarjati glede izvajanja posameznih stikov oziroma v soglasju sta stike uspela spremeniti. Tako imata oba starša ustrezne kapacitete, da izvajata skupno starševstvo.

10.Nadalje se pritožba nasprotne udeleženke zavzema za spremembo vikend stikov, in sicer na način, da otrok ne bi prespal pri očetu. Takšna pritožba je po mnenju sodišča druge stopnje neutemeljena. CSD je v svojem mnenju jasno navedel, da je otrok v tej starosti 18 mesecev oziroma v starosti, ko bo sedaj dopolnil v mesecu juniju 2 leti, sposoben preživeti 2 do 3 dni ločeno od primarnega negovalca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je potrebno stike med očetom in otrokom počasi stopnjevati, in sicer na način, da slednji z otrokom preživi eno noč vsakih 14 dni. Glede na otrokovo starost namreč ne more biti dvoma, da bo oče še veliko let pomembna oseba v njegovem življenju. Res je otrok v tej starosti veliko bolj navezan na mamo in da v taki situaciji pomeni stik z drugim, to je nerezidenčnim staršem, za otroka določen stres. Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da je postopek o varstvu otrokovih živ postopek. Otrok odrašča, se razvija in napreduje. O slednjem pa ima sklep sodišča prve stopnje ustrezne razloge v 11. do 13. točki obrazložitve.

10.Nadalje se pritožba nasprotne udeleženke zavzema za spremembo vikend stikov, in sicer na način, da otrok ne bi prespal pri očetu. Takšna pritožba je po mnenju sodišča druge stopnje neutemeljena. CSD je v svojem mnenju jasno navedel, da je otrok v tej starosti 18 mesecev oziroma v starosti, ko bo sedaj dopolnil v mesecu juniju 2 leti, sposoben preživeti 2 do 3 dni ločeno od primarnega negovalca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je potrebno stike med očetom in otrokom počasi stopnjevati, in sicer na način, da slednji z otrokom preživi eno noč vsakih 14 dni. Glede na otrokovo starost namreč ne more biti dvoma, da bo oče še veliko let pomembna oseba v njegovem življenju. Res je otrok v tej starosti veliko bolj navezan na mamo in da v taki situaciji pomeni stik z drugim, to je nerezidenčnim staršem, za otroka določen stres. Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da je postopek o varstvu otrokovih živ postopek. Otrok odrašča, se razvija in napreduje. O slednjem pa ima sklep sodišča prve stopnje ustrezne razloge v 11. do 13. točki obrazložitve.

10.Nadalje se pritožba nasprotne udeleženke zavzema za spremembo vikend stikov, in sicer na način, da otrok ne bi prespal pri očetu. Takšna pritožba je po mnenju sodišča druge stopnje neutemeljena. CSD je v svojem mnenju jasno navedel, da je otrok v tej starosti 18 mesecev oziroma v starosti, ko bo sedaj dopolnil v mesecu juniju 2 leti, sposoben preživeti 2 do 3 dni ločeno od primarnega negovalca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je potrebno stike med očetom in otrokom počasi stopnjevati, in sicer na način, da slednji z otrokom preživi eno noč vsakih 14 dni. Glede na otrokovo starost namreč ne more biti dvoma, da bo oče še veliko let pomembna oseba v njegovem življenju. Res je otrok v tej starosti veliko bolj navezan na mamo in da v taki situaciji pomeni stik z drugim, to je nerezidenčnim staršem, za otroka določen stres. Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da je postopek o varstvu otrokovih živ postopek. Otrok odrašča, se razvija in napreduje. O slednjem pa ima sklep sodišča prve stopnje ustrezne razloge v 11. do 13. točki obrazložitve.

10.Nadalje se pritožba nasprotne udeleženke zavzema za spremembo vikend stikov, in sicer na način, da otrok ne bi prespal pri očetu. Takšna pritožba je po mnenju sodišča druge stopnje neutemeljena. CSD je v svojem mnenju jasno navedel, da je otrok v tej starosti 18 mesecev oziroma v starosti, ko bo sedaj dopolnil v mesecu juniju 2 leti, sposoben preživeti 2 do 3 dni ločeno od primarnega negovalca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je potrebno stike med očetom in otrokom počasi stopnjevati, in sicer na način, da slednji z otrokom preživi eno noč vsakih 14 dni. Glede na otrokovo starost namreč ne more biti dvoma, da bo oče še veliko let pomembna oseba v njegovem življenju. Res je otrok v tej starosti veliko bolj navezan na mamo in da v taki situaciji pomeni stik z drugim, to je nerezidenčnim staršem, za otroka določen stres. Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da je postopek o varstvu otrokovih živ postopek. Otrok odrašča, se razvija in napreduje. O slednjem pa ima sklep sodišča prve stopnje ustrezne razloge v 11. do 13. točki obrazložitve.

11.Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke. Sodišče druge stopnje apelira na oba starša, da si poiščeta strokovno pomoč, s pomočjo katere bosta predelala njun odnos in izboljšala komunikacijo med seboj. Začeti morata sprejemati odgovornost in končno dojeti, da so koristi otroka na prvem mestu.

11.Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke. Sodišče druge stopnje apelira na oba starša, da si poiščeta strokovno pomoč, s pomočjo katere bosta predelala njun odnos in izboljšala komunikacijo med seboj. Začeti morata sprejemati odgovornost in končno dojeti, da so koristi otroka na prvem mestu.

11.Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke. Sodišče druge stopnje apelira na oba starša, da si poiščeta strokovno pomoč, s pomočjo katere bosta predelala njun odnos in izboljšala komunikacijo med seboj. Začeti morata sprejemati odgovornost in končno dojeti, da so koristi otroka na prvem mestu.

11.Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke. Sodišče druge stopnje apelira na oba starša, da si poiščeta strokovno pomoč, s pomočjo katere bosta predelala njun odnos in izboljšala komunikacijo med seboj. Začeti morata sprejemati odgovornost in končno dojeti, da so koristi otroka na prvem mestu.

K pritožbi predlagatelja:

K pritožbi predlagatelja:

K pritožbi predlagatelja:

K pritožbi predlagatelja:

12.Pritožba predlagatelja pravilno opozarja, čemer pritrjuje tudi nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo, da so do sedaj stiki med tednom potekali na način, da je predlagatelj otroka prevzel na domu matere v jutranjih urah in ga odpeljal v vrtec. Zato sodišče druge stopnje ne vidi razloga, zakaj je sodišče prve stopnje predlagatelju odvzelo jutranji stik v torek in četrtek. Glede na dejstvo, da je med njima sporna samo ura prevzema, torej ali ob 07ʰ zjutraj ali ob 07:30 uri, je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje v IIa točki spremenilo tako, da oče prevzame otroka na domu matere ob 07,ʰ s čemer bo stik potekal manj stresno, saj bo predlagatelj čas prevzema in oddaje lahko koristno porabil z otrokom in ne bo v stresu zaradi možnega zamujanja v službo.

12.Pritožba predlagatelja pravilno opozarja, čemer pritrjuje tudi nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo, da so do sedaj stiki med tednom potekali na način, da je predlagatelj otroka prevzel na domu matere v jutranjih urah in ga odpeljal v vrtec. Zato sodišče druge stopnje ne vidi razloga, zakaj je sodišče prve stopnje predlagatelju odvzelo jutranji stik v torek in četrtek. Glede na dejstvo, da je med njima sporna samo ura prevzema, torej ali ob 07ʰ zjutraj ali ob 07:30 uri, je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje v IIa točki spremenilo tako, da oče prevzame otroka na domu matere ob 07,ʰ s čemer bo stik potekal manj stresno, saj bo predlagatelj čas prevzema in oddaje lahko koristno porabil z otrokom in ne bo v stresu zaradi možnega zamujanja v službo.

12.Pritožba predlagatelja pravilno opozarja, čemer pritrjuje tudi nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo, da so do sedaj stiki med tednom potekali na način, da je predlagatelj otroka prevzel na domu matere v jutranjih urah in ga odpeljal v vrtec. Zato sodišče druge stopnje ne vidi razloga, zakaj je sodišče prve stopnje predlagatelju odvzelo jutranji stik v torek in četrtek. Glede na dejstvo, da je med njima sporna samo ura prevzema, torej ali ob 07ʰ zjutraj ali ob 07:30 uri, je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje v IIa točki spremenilo tako, da oče prevzame otroka na domu matere ob 07,ʰ s čemer bo stik potekal manj stresno, saj bo predlagatelj čas prevzema in oddaje lahko koristno porabil z otrokom in ne bo v stresu zaradi možnega zamujanja v službo.

12.Pritožba predlagatelja pravilno opozarja, čemer pritrjuje tudi nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo, da so do sedaj stiki med tednom potekali na način, da je predlagatelj otroka prevzel na domu matere v jutranjih urah in ga odpeljal v vrtec. Zato sodišče druge stopnje ne vidi razloga, zakaj je sodišče prve stopnje predlagatelju odvzelo jutranji stik v torek in četrtek. Glede na dejstvo, da je med njima sporna samo ura prevzema, torej ali ob 07ʰ zjutraj ali ob 07:30 uri, je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje v IIa točki spremenilo tako, da oče prevzame otroka na domu matere ob 07,ʰ s čemer bo stik potekal manj stresno, saj bo predlagatelj čas prevzema in oddaje lahko koristno porabil z otrokom in ne bo v stresu zaradi možnega zamujanja v službo.

13.Pravilno pritožba predlagatelja nadalje opozarja na dejstvo, da je CSD v strokovnem mnenju navedel, da je otrok v tej starosti od 18 mesecev do 36 mesecev zmožen preživeti 2 do 3 dni ločeno od primarnega negovalca. Ker pa je potrebno slednje uvajati postopoma, je sodišče druge stopnje odločitev sodišča o enodnevni nočitvi vsakih 14 dni spremenilo na način, da bo od 1. 7. 2025 otrok pri očetu preživel vsakih 14 dni na način, da ga bo oče prevzel v vrtcu v popoldanskih urah oziroma na domu matere ob 18ʰ, v kolikor otrok ne bo v vrtcu oz. šoli ter ga bo nasprotna udeleženka prevzela na domu predlagatelja v nedeljo ob 18ʰ.

13.Pravilno pritožba predlagatelja nadalje opozarja na dejstvo, da je CSD v strokovnem mnenju navedel, da je otrok v tej starosti od 18 mesecev do 36 mesecev zmožen preživeti 2 do 3 dni ločeno od primarnega negovalca. Ker pa je potrebno slednje uvajati postopoma, je sodišče druge stopnje odločitev sodišča o enodnevni nočitvi vsakih 14 dni spremenilo na način, da bo od 1. 7. 2025 otrok pri očetu preživel vsakih 14 dni na način, da ga bo oče prevzel v vrtcu v popoldanskih urah oziroma na domu matere ob 18ʰ, v kolikor otrok ne bo v vrtcu oz. šoli ter ga bo nasprotna udeleženka prevzela na domu predlagatelja v nedeljo ob 18ʰ.

13.Pravilno pritožba predlagatelja nadalje opozarja na dejstvo, da je CSD v strokovnem mnenju navedel, da je otrok v tej starosti od 18 mesecev do 36 mesecev zmožen preživeti 2 do 3 dni ločeno od primarnega negovalca. Ker pa je potrebno slednje uvajati postopoma, je sodišče druge stopnje odločitev sodišča o enodnevni nočitvi vsakih 14 dni spremenilo na način, da bo od 1. 7. 2025 otrok pri očetu preživel vsakih 14 dni na način, da ga bo oče prevzel v vrtcu v popoldanskih urah oziroma na domu matere ob 18ʰ, v kolikor otrok ne bo v vrtcu oz. šoli ter ga bo nasprotna udeleženka prevzela na domu predlagatelja v nedeljo ob 18ʰ.

13.Pravilno pritožba predlagatelja nadalje opozarja na dejstvo, da je CSD v strokovnem mnenju navedel, da je otrok v tej starosti od 18 mesecev do 36 mesecev zmožen preživeti 2 do 3 dni ločeno od primarnega negovalca. Ker pa je potrebno slednje uvajati postopoma, je sodišče druge stopnje odločitev sodišča o enodnevni nočitvi vsakih 14 dni spremenilo na način, da bo od 1. 7. 2025 otrok pri očetu preživel vsakih 14 dni na način, da ga bo oče prevzel v vrtcu v popoldanskih urah oziroma na domu matere ob 18ʰ, v kolikor otrok ne bo v vrtcu oz. šoli ter ga bo nasprotna udeleženka prevzela na domu predlagatelja v nedeljo ob 18ʰ.

K pritožbi obeh udeležencev postopka glede preživninske obveznosti predlagatelja:

K pritožbi obeh udeležencev postopka glede preživninske obveznosti predlagatelja:

K pritožbi obeh udeležencev postopka glede preživninske obveznosti predlagatelja:

K pritožbi obeh udeležencev postopka glede preživninske obveznosti predlagatelja:

14.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je otrok pričel z obiskovanjem vrtca s 1. 9. 2024, zato je sodišče zmotno zaključilo, da znašajo stroški otroka približno 700,00 EUR od vložitve predloga dne 5. 4. 2024, pri čemer je upoštevalo 230,00 EUR iz naslova prispevka za vrtec. Namreč do 1. 9. 2024 otrok vrtca ni obiskoval in ta strošek nasprotni udeleženki ni nastal.

14.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je otrok pričel z obiskovanjem vrtca s 1. 9. 2024, zato je sodišče zmotno zaključilo, da znašajo stroški otroka približno 700,00 EUR od vložitve predloga dne 5. 4. 2024, pri čemer je upoštevalo 230,00 EUR iz naslova prispevka za vrtec. Namreč do 1. 9. 2024 otrok vrtca ni obiskoval in ta strošek nasprotni udeleženki ni nastal.

14.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je otrok pričel z obiskovanjem vrtca s 1. 9. 2024, zato je sodišče zmotno zaključilo, da znašajo stroški otroka približno 700,00 EUR od vložitve predloga dne 5. 4. 2024, pri čemer je upoštevalo 230,00 EUR iz naslova prispevka za vrtec. Namreč do 1. 9. 2024 otrok vrtca ni obiskoval in ta strošek nasprotni udeleženki ni nastal.

14.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je otrok pričel z obiskovanjem vrtca s 1. 9. 2024, zato je sodišče zmotno zaključilo, da znašajo stroški otroka približno 700,00 EUR od vložitve predloga dne 5. 4. 2024, pri čemer je upoštevalo 230,00 EUR iz naslova prispevka za vrtec. Namreč do 1. 9. 2024 otrok vrtca ni obiskoval in ta strošek nasprotni udeleženki ni nastal.

15.Upoštevaje slednje je sodišče druge stopnje o preživninski obveznosti predlagatelja od vložitve predloga do 1. 9. 2024 odločilo na način, da je stroške zmanjšalo za 230,00 EUR in preživninsko obveznost določilo v znesku 150,00 EUR.

15.Upoštevaje slednje je sodišče druge stopnje o preživninski obveznosti predlagatelja od vložitve predloga do 1. 9. 2024 odločilo na način, da je stroške zmanjšalo za 230,00 EUR in preživninsko obveznost določilo v znesku 150,00 EUR.

15.Upoštevaje slednje je sodišče druge stopnje o preživninski obveznosti predlagatelja od vložitve predloga do 1. 9. 2024 odločilo na način, da je stroške zmanjšalo za 230,00 EUR in preživninsko obveznost določilo v znesku 150,00 EUR.

15.Upoštevaje slednje je sodišče druge stopnje o preživninski obveznosti predlagatelja od vložitve predloga do 1. 9. 2024 odločilo na način, da je stroške zmanjšalo za 230,00 EUR in preživninsko obveznost določilo v znesku 150,00 EUR.

16.Neutemeljeno se nasprotna udeleženka zavzema za zvišanje preživninske obveznosti predlagatelja na 250,00 EUR. Nasprotna udeleženka namreč ni predložila dokazila o kreditu, ki ga mora plačevati za reševanje svoje stanovanjske problematike, ne glede na navedeno pa ima tudi toliko višje dohodke ter ostalo premoženje, da je sodišče prve stopnje pravilno razporedilo breme preživljanja ml. otroka na način, da je upoštevalo, da ima slednja za nekje 47 % višjo plačo od predlagatelja ter tako predlagatelju naložilo, da je dolžan plačevati preživnino v višini 200,00 EUR, v presežku pa je zahtevek nasprotne udeleženke zavrnilo. S takšnimi zaključki sodišča prve stopnje (21. do 23. točke obrazložitve), sodišče druge stopnje v celoti soglaša, zato je pritožbo nasprotne udeleženke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo.

16.Neutemeljeno se nasprotna udeleženka zavzema za zvišanje preživninske obveznosti predlagatelja na 250,00 EUR. Nasprotna udeleženka namreč ni predložila dokazila o kreditu, ki ga mora plačevati za reševanje svoje stanovanjske problematike, ne glede na navedeno pa ima tudi toliko višje dohodke ter ostalo premoženje, da je sodišče prve stopnje pravilno razporedilo breme preživljanja ml. otroka na način, da je upoštevalo, da ima slednja za nekje 47 % višjo plačo od predlagatelja ter tako predlagatelju naložilo, da je dolžan plačevati preživnino v višini 200,00 EUR, v presežku pa je zahtevek nasprotne udeleženke zavrnilo. S takšnimi zaključki sodišča prve stopnje (21. do 23. točke obrazložitve), sodišče druge stopnje v celoti soglaša, zato je pritožbo nasprotne udeleženke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo.

16.Neutemeljeno se nasprotna udeleženka zavzema za zvišanje preživninske obveznosti predlagatelja na 250,00 EUR. Nasprotna udeleženka namreč ni predložila dokazila o kreditu, ki ga mora plačevati za reševanje svoje stanovanjske problematike, ne glede na navedeno pa ima tudi toliko višje dohodke ter ostalo premoženje, da je sodišče prve stopnje pravilno razporedilo breme preživljanja ml. otroka na način, da je upoštevalo, da ima slednja za nekje 47 % višjo plačo od predlagatelja ter tako predlagatelju naložilo, da je dolžan plačevati preživnino v višini 200,00 EUR, v presežku pa je zahtevek nasprotne udeleženke zavrnilo. S takšnimi zaključki sodišča prve stopnje (21. do 23. točke obrazložitve), sodišče druge stopnje v celoti soglaša, zato je pritožbo nasprotne udeleženke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo.

16.Neutemeljeno se nasprotna udeleženka zavzema za zvišanje preživninske obveznosti predlagatelja na 250,00 EUR. Nasprotna udeleženka namreč ni predložila dokazila o kreditu, ki ga mora plačevati za reševanje svoje stanovanjske problematike, ne glede na navedeno pa ima tudi toliko višje dohodke ter ostalo premoženje, da je sodišče prve stopnje pravilno razporedilo breme preživljanja ml. otroka na način, da je upoštevalo, da ima slednja za nekje 47 % višjo plačo od predlagatelja ter tako predlagatelju naložilo, da je dolžan plačevati preživnino v višini 200,00 EUR, v presežku pa je zahtevek nasprotne udeleženke zavrnilo. S takšnimi zaključki sodišča prve stopnje (21. do 23. točke obrazložitve), sodišče druge stopnje v celoti soglaša, zato je pritožbo nasprotne udeleženke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo.

17.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi predlagatelja ter zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in odločilo, kot izhaja iz sklepa sodišča druge stopnje (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi predlagatelja ter zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in odločilo, kot izhaja iz sklepa sodišča druge stopnje (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi predlagatelja ter zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in odločilo, kot izhaja iz sklepa sodišča druge stopnje (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi predlagatelja ter zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in odločilo, kot izhaja iz sklepa sodišča druge stopnje (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1B. Novak, M. Čujovič: Komentar Družinskega zakonika 7. člen, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019.

1B. Novak, M. Čujovič: Komentar Družinskega zakonika 7. člen, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019.

1B. Novak, M. Čujovič: Komentar Družinskega zakonika 7. člen, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019.

1B. Novak, M. Čujovič: Komentar Družinskega zakonika 7. člen, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019.

2VSL Sklep IV Cp 1614/2021 z dne 6. 12. 2021, VSM Sklep III Cp 547/2022 z dne 20. 7. 2022, VSRS sklep II Ips 8/2023 z dne 20.07.2022.

2VSL Sklep IV Cp 1614/2021 z dne 6. 12. 2021, VSM Sklep III Cp 547/2022 z dne 20. 7. 2022, VSRS sklep II Ips 8/2023 z dne 20.07.2022.

2VSL Sklep IV Cp 1614/2021 z dne 6. 12. 2021, VSM Sklep III Cp 547/2022 z dne 20. 7. 2022, VSRS sklep II Ips 8/2023 z dne 20.07.2022.

2VSL Sklep IV Cp 1614/2021 z dne 6. 12. 2021, VSM Sklep III Cp 547/2022 z dne 20. 7. 2022, VSRS sklep II Ips 8/2023 z dne 20.07.2022.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 135, 141

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 135, 141

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 135, 141

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 135, 141

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.