Jedro

18.Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in se nanje sklicuje, v izogib ponavljanju in le še dodaja, da je bila upnica dolžna zatrjevati in dokazovati obstoj upravičenih razlogov/okoliščin, glede izpolnjevanja pogoja rednega šolanja za časovno obdobje od polnoletnosti oziroma v letih 2019/2020 ter 2020/2021, za kateri izterjuje preživnino. Trditveno in dokazno breme, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne je namreč na upnici. Pri tem ne zadostuje, da upnica zgolj trdi, da je imela status dijakinje/študentke in se pri tem sklicuje na Obvestilo o uskladitvi preživnine z dne 11. 3. 2024, iz katerega pa izhaja le, da je bilo za to obdobje dolžniku kot preživninskemu zavezancu izdano obvestilo o uskladiti preživnine. Upnica zgolj navaja, da za to časovno obdobje (od avgusta 2020 do septembra 2021) ne razpolaga z dokazili o rednem šolanju. Sodišče prve stopnje izdanega obvestila o uskladitvi preživnine, brez ustrezne trditvene podlage glede obstoja okoliščin, ki opravičujejo pravni standard rednega šolanja, pravilno ni štelo kot dokaz o obstoju rednega šolanja, ki je pogoj za obstoj preživninske terjatve dolžnika. Kot je bilo že pojasnjeno, je DZ v 183. členu odpravil dilemo o tem, katere pogoje mora polnoletni otrok izpolnjevati, da je upravičen do preživnine tudi po polnoletnosti, čemur pa upnica nikakor ni zadostila, saj niti ni navajala morebitne upravičene razloge, zakaj je prišlo do zastoja v navedenem časovnem obdobju - od avgusta 2020 pa do vpisa v študijsko leto 2021/2022.

Redno šolanje je pravni standard, ki ga je treba zapolniti v vsakem konkretnem primeru, primarno pa redno šolanje pomeni redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Namen rednega šolanja je namreč pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje šolskih (študijskih) obveznosti pa zato predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine. V določenih primerih sicer lahko pride do prekinitev ali zastojev v rednem šolanju, ki pa še ne pomenijo izgube pravice do preživljanja, vendar pa morajo v teh primerih obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih upravičenec ni izpolnil šolskih ali študijskih obveznosti, zato se pri presoji standarda rednega šolanja ni mogoče omejiti le na presojo formalnega statusa upravičenca v šolskem sistemu, ampak je treba vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe.

Izrek

19.Do ugasnitve izvršilnega naslova za pridobitev preživnine otroka za redno šolanje po polnoletnosti ne pride avtomatično s ponavljanjem letnika ali s spremembo smeri izobraževalnega programa oziroma v primerih, ko polnoletni otrok sicer pridobi status dijaka/študenta, <em>če se izkažejo upravičeni razlogi, ki so privedli ali do prekinitve šolanja ali do zastoja (brez nadaljevanja šolanja na višjo stopnjo izobraževanja)</em>. Vendar v takšnem primeru mora otrok, ki izterjuje preživnino, izkazati obstoj razlogov oziroma okoliščin, ki so povzročile, da se šolanje na višjo stopnjo izobraževanja ni nadaljevalo. V konkretnem primeru je tako očitno prišlo do zastoja v šolanju upnice, upnica pa bi morala izkazati, da je bil ta zastoj upravičen. Sodna praksa je že večkrat zavezala stališče, da se kot upravičen razlog za zastoj šolanja lahko štejejo zdravstveni problemi, zastoji zaradi skrbi za hudo bolne starše, zastoji zaradi nosečnosti in poroda, zastoji zaradi konkretnih okoliščin napačne izbire študija in podobno. Na upnici je bilo trditveno in dokazno breme, da za šolski leti 2019/2020 ter 2020/2021 pojasni, da je do zastoja prišlo iz upravičenih razlogov. Teh razlogov oziroma obstoja okoliščin, ki bi upravičevale zastoj, pa upnica ni niti zatrjevala. Gre za to, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo zaradi pomanjkljive trditvene podlage upnice in ne v smislu, da kakršenkoli zastoj ali prekinitev predstavlja izgubo upravičenja do prejemanja preživnine.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

20.Posledično je tudi pravilna odločitev o razveljavitvi sklepa o zavarovanju in zavrnitvi predloga upnice za izdajo predhodne odredbe in zavrnitvi zahteve za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov upnice (točka II in III izreka izpodbijanega sklepa).

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi I 85/2024 z dne 23. 4. 2024 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (I točka izreka), ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o zavarovanju I 85/2024 z dne 23 4. 2024 razveljavilo in predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnilo (II točka izreka) in zahtevo upnice za povrnitev nadaljnih izvršilnih storškov z dne 20. 5. 2024 in 10. 7. 2024 zavrnilo (III točka izreka sklepa).

2.Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Poudarja, da je redno šolanje pravni standard in je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer je bistveno, da se otrok redno šola in izpolnjuje svoje študijske obveznosti tako, da njegovo šolanje vodi do javno veljavne izobrazbe. Ne drži, da je dolžnik podal utemeljen ugovor, da se upnica ne šola redno, saj dolžnik za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza. Upnica je za študijsko obdobje 2021/22, 2022/23 in 2023/24 izkazala vpis v študijski program in veljaven status študenta. Iz predloženih dokazil izhaja, da je redno napredovala v višje letnike, zato navedba, da ni dokazala rednega šolanja ne drži. To dokazuje tudi dokazilo - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z dne 11. 3. 2024, da je pritožnica ves čas imela veljaven status dijaka/ali študenta in da ta ni bil prekinjen. Pri tem je to povsem nepomembno, saj tudi če bi prišlo do morebitne prekinitve šolanja, sodna praksa šteje, da če otrok preneha s šolanjem, pa se ponovno začne šolati in svoje obveznosti redno izpelje, da so pogoji preživljanja po zakonu izpolnjeni. Upnica s šolanjem ni prekinila, pri čemer tudi obvestilo CSD o uskladitvi preživnine, ki je bilo izdano zaporedoma od leta 2019 do 2024, brez prekinitev, dokazuje da je imela pritožnica status urejen vsa zaporedna leta. V praksi je pridobivanje potrdila o vpisu avtomatiziran postopek, v katerem CSD pridobi potrdilo iz uradnih evidenc izobraževalne ustanove, zato podaljšanje statusa brez vpisa ni mogoča. Napačno je stališče sodišča, da upnica ni uspela dokazati rednega šolanja v letih 2019/2020 ter 2020/2021. Redno opravljanje šolskih in študijskih obveznosti je s predložitvijo potrdil o vpisu in Obvestilom o uskladitvi preživnine z dne 22. 3. 2024 upnica izkazala, zato je odločitev sodišča nepravilna, saj iz potrdil izhaja, da je upnica redno napredovala v višje letnike.

21.Glede na navedeno in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbo upnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

3.V odgovoru na pritožbo dolžnik predlaga njeno zavrnitev.

-------------------------------

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

1Ur. l. RS št. 15-729/2017 s sprem., ki se glede na 305. člen uporablja od 15. 4. 2019 dalje.

6.Dolžnik sklep o izvršbi, s katerim je upnikovemu predlogu ugodeno, lahko izpodbija z ugovorom (9. in 53. člen ZIZ), v katerem mora navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze za ta dejstva (drugi odstavek 53. člena ZIZ), ta dejstva in dokazi pa morajo biti taki, da v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo.

7.V predmetni izvršilni zadevi je bil dolžnik, na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. II P 61/2006 z dne 29. 8. 2006, v zvezi z Obvestilom o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo Gorenjska št. 567-76/99/1 z dne 11. 3. 2024, dolžan upnici od 1. 2. 2006 plačevati mesečno preživnino po 104,32 EUR1 do vsakega 16. dne v mesecu za tekoči mesec, v zneskih določenih s to poravnavo do prve uskladitve preživnin, z gibanjem življenjskih stroškov, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin. Sodišče prve stopnje je, na predlog upnice dne 23. 4. 2024 izdalo sklep o izvršbi opr.št. I 85/2024 in dovolilo predlagano izvršbo zoper dolžnika, na podlagi izvršilnega naslova, zaradi izterjave preživnine v skupnem znesku 6.377,67 EUR, to je preživnine za obdobje od avgusta 2020 do aprila 2024 in izdalo še sklep o predhodni odredbi v zavarovanje preživninske terjatve upnice za še ne zapadle zneske preživnine v višini 159,89 EUR mesečno za obdobje od 17. 5. 2024 do 17. 5. 2025.

2DZ je s 183. členom nadomestil (sedaj neveljavni) 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je v drugem odstavku določal, da če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati po polnoletnosti, največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

8.V ugovoru je dolžnik uveljavljal ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in trdil, da iz dokumentacije, ki jo je predložila upnica, ni mogoče ugotoviti, ali je bila upnica ves čas od svoje polnoletnosti dalje upravičena do preživnine in ni jasno, ali je za to izpolnjevala pogoje, saj iz predloženega potrdila o šolanju ne izhaja, da se je upnica redno šolala. Upnica bi morala, ob normalnem teku stvari in ob rednem izpolnjevanju šolskih obveznosti, magistrski program zaključiti do 24. leta oziroma najkasneje v šolskem letu 2022/2023. Dolžnik je zato predlagal, da sodišče upnico pozove, da za šolska leta 2017/2018, 2018/2019, 2019/2020, 2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023 izkaže, da se je redno šolala. Nadalje glede predhodne odredbe še navaja, da bo upnica do preživnine upravičena pod pogojem, da bo v letu 2024/2025 izkazala, da se redno šola, za mesec maj 2025 pa upnici preživnina ne pripada, saj bo 2. 4. 2025 dopolnila 26 let.

9.Upnica v odgovoru na ugovor navaja, da je za obdobje, ki je predmet tega postopka, študijske obveznosti izpolnjevala, saj bi ji v nasprotnem primeru prenehala pravica do preživnine, o čemer bi pristojni CSD tudi obvestil dolžnika kot preživninskega zavezanca. Sklicuje se na Obvestilo o uskladitvi z dne 11. 3. 2024 iz katerega izhaja, da je bila uskladitev izvedena vsako leto, kar glede na postopkovna pravila CSD ne bi bilo mogoče, če upnica na CSD ne bi posredovala veljavnih potrdil o vpisu za tekoče šolsko leto. Upnica je trenutno študentka Fakultete A., zato je uspela pridobiti veljavna potrdila o vpisu od leta 2021/2022 dalje.

3O tem npr.: sklep VSL II Ip 1341/2021 z dne 21. 9. 2021 in sklep VSL I Ip 948/2023 z dne 28. 8. 2023.

10.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da upnica ni uspela izkazati rednega šolanja v letih 2019/2020 ter 2020/2021, za kateri izterjuje preživnino, zato je sodna poravnava, na podlagi katere je vložila predlog za izvršbo, izgubila lastnost izvršilnega naslova. Višje sodišče odločitev in razloge zanjo sprejema kot materialnopravno pravilne.

4Predpis je v zakonski zvezi in družinskih razmerjih s pojasnili Karla Zupančiča in Barbare Novak, Ljubljana, Ur. l. RS, 2008, str. 119 in 120.

11.Materialni predpis, ki je uporabljiv v konkretni izvršilni zadevi je Družinski zakonik1 (v nadaljevanju DZ), ki v 183. členu določa, da so starši otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, če se otrok redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja v teh primerih traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti (prvi in drugi odstavek).

12.DZ je tako v 183. členu dodatno omejil pravico do preživnine po polnoletnosti do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva mogoče pridobiti, v primeru nadaljevanja študija pa vse do prve sklenitve višješolskega strokovnega študija ali dodiplomskega študija ali prve sklenitve magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa2.

5Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 149/2006 z dne 16. 3. 2006 in II Ips 821/2007 z dne 15. 11. 2007.

13.Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so torej: (1) redno šolanje, (2) da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, (3) časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja.

14.Redno šolanje je pravni standard, ki ga je treba zapolniti v vsakem konkretnem primeru, primarno pa redno šolanje pomeni redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Namen rednega šolanja je namreč pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje šolskih (študijskih) obveznosti pa zato predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine. V določenih primerih sicer lahko pride do prekinitev ali zastojev v rednem šolanju, ki pa še ne pomenijo izgube pravice do preživljanja, vendar pa morajo v teh primerih obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih upravičenec ni izpolnil šolskih ali študijskih obveznosti, zato se pri presoji standarda rednega šolanja ni mogoče omejiti le na presojo formalnega statusa upravičenca v šolskem sistemu, ampak je treba vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe3.

Zveza:

15.V primerih, ko pri izobraževanju otroka po polnoletnosti pride do zastojev ali prekinitve, pa je trditveno in dokazno breme na upniku, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne.

16.V predmetni zadevi ni sporno, da je upnica postala polnoletna 3. 4. 2017 in da je v zvezi s svojim šolanjem po polnoletnosti predložila potrdila o vpisu za študijsko leto 2021/2022 v 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Fakultete A.; za študijsko leto 2022/2023 v 2. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa in za študijsko leto 2023/2024 v 3. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa navedene Fakultete.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

17.Dolžnik je ugovarjal, da se upnica od svojega 18. leta dalje ni redno šolala in da v primeru prenehanja izobraževanja (prekinitve študija, daljšega pavziranja, izgube statusa) preživninska obveznost za polnoletnega otroka preneha in se s ponovno vključitvijo v izobraževalni sistem ne reaktivira, zato je predlagal sodišču, da preveri, ali je upnica od svojega 18. leta dalje, to je od 3. 4. 2017, sploh izpolnjevala pogoj rednega šolanja. Glede na te ugovorne navedbe dolžnika je sodišče pozvalo upnico, da predloži potrdila o vpisu za šolsko leto 2019/2020, 2020/2021, 2021/2022, 2022/2023 in 2023/2024, to je za obdobje od avgusta 2020 dalje, za katera terja zapadlo in neplačano preživnino. Ker upnica za obdobje od avgusta 2020 do septembra 2021 ni predložila potrdila o vpisu, niti druge listine, iz katere bi izhajalo, da se je v tem obdobju redno šolala, niti ni podala kakršnihkoli navedb o tem ali je v tem obdobju opravljala študijske obveznosti, ali je obiskovala predavanja, vaje, opravljala izpite, je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo.