Jedro

Bistvo sodne kontrole pri odrejanju hišne preiskave je v tem, da sodnik, ko odloča o takšnem predlogu, pregleda vse priloženo dokazno gradivo in preizkusi ali so izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji za hišno preiskavo, zahteva po obrazloženosti odredbe pa omogoča preizkus sodnikove presoje o obstoju pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja. Zato ni dovolj, da se preiskovalni sodnik sklicuje na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, pač pa mora v odredbi navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za izvrševanje očitanega kaznivega dejanja, utemeljiti pa mora tudi neogibno potrebnost zbiranja dokazov na takšen način.

Izrek

Pritožbi zagovornice obtoženega B.Ž. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obrambe obtoženega B.Ž. za izločitev nedovoljenih dokazov, ki so bili pridobljeni pri hišni preiskavi na Č. dne 3.7.2007, dokazov pridobljenih na podlagi prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja po 149.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in prepisov posnetkov telefonskih pogovorov.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila zagovornica obtoženega, ki uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb ZKP in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, napadeni sklep spremeni in ugodi pritožnikovi zahtevi za izločitev dokazov, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno razpravljanje in odločanje.

3. Višje sodišče v Kopru je o pritožbi zagovornice obtoženega B.Ž. odločalo na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 1755/2016 z dne 28. septembra 2016, s katerim je bila pristojnost za sojenje v 20 Kp zadevah Višjega sodišča v Celju, med katerimi je tudi obravnavana, prenesena na Višje sodišče v Kopru.

4. Pritožba obtoženčeve zagovornice je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s stališčem zagovornice, da je bila hišna preiskava na naslovu Č. nezakonita, ker o njej ni bil obveščen lastnik stanovanja. Po določbi prvega odstavka 216. člena ZKP ima pri hišni preiskavi pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik. Pri ugotavljanju pomena besedne zveze „tisti, čigar stanovanje se preiskuje“ pa je treba izhajati iz namena pravnega pravila oziroma pravne vrednote, ki jo določba prvega odstavka 216. člena ZKP varuje. S hišno preiskavo se posega v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave RS, v okviru širšega kroga pravice do zasebnosti (35. člen Ustave RS). Pri hišni preiskavi bo v prvi vrsti navzoč tisti, v čigar varovano pravico (zasebnost) se posega, to je stanovalec oziroma dejanski uporabnik oziroma imetnik stanovanja in drugih prostorov (ne glede na to, ali jih uporablja kot lastnik ali imetnik) (1). Glede na to, da ni dvoma, da je bil uporabnik stanovanja na uvodoma navedenem naslovu obtoženi, je citirani zahtevi iz prvega odstavka 216. člena ZKP zadoščeno, če je pri njej bil navzoč obtoženi kot uporabnik stanovanja.

6. Strinja pa se pritožbeno sodišče z zagovornico obtoženega glede zahtevane obrazloženosti odredb na podlagi katerih bi bili dopustni posegi v zasebnost. Obtoženčev zagovornik, ki je bil namesto zagovornice navzoč na predobravnavnem naroku, v tej smeri zahteve za izločitev dokazov sicer ni utemeljeval, vendar je sodišče dolžno na kršitev človekovih pravic paziti po uradni dolžnosti. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-1006/13-20 z dne 9.6.2016 zapisalo, da morejo biti v obrazložitvi odredbe o hišni preiskavi obrazloženi tako utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, kot tudi verjetnost, da se bo pri preiskavi prijel obdolženi ali se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja oziroma predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (2). Sodnik mora razloge oziroma okoliščine, na podlagi katerih dovoli hišno preiskavo, konkretizirati in določno izraziti že v sami odredbi za hišno preiskavo, torej še pred posegom v pravico posameznika do nedotakljivosti stanovanja, in to v taki meri, da razumnega človeka prepričajo, da so pogoji za hišno preiskavo izpolnjeni. Obrazložitev sodne odredbe je namenjena temu, da se lahko preizkusi sodnikova presoja o obstoju pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave in s tem omogoči naknadna kontrola, tudi z vidika pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS. Zahteve po predhodni obrazloženi sodni odločbi ni mogoče zaobiti z naknadno kontrolo, saj ta ne zagotavlja ustreznih in zadostnih jamstev pred morebitnimi zlorabami, temveč odpira vrata arbitrarnim posegom v izrecnem nasprotju zakonsko predvidenim postopkom.

7. Po presoji pritožbenega sodišča, odredba dežurnega preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 1130/2007 z dne 30.6.2007 (3) za hišno preiskavo na naslovu Č. (stanovanje 37) prej navedeni zahtevi po obrazloženosti ni zadostila. Iz obrazložitve odredbe izhaja, da so delavci SKP „pri izvajanju ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju, po 1. tč. I. odstavka 150. člena ZKP ter z izvajanjem tajnega opazovanja na podlagi 149.a člena ZKP, zoper osumljenega B.Ž. in ostale ugotovili, da je osumljeni B.Ž. v času med februarjem 2007 in junijem 2007 na različnih mestih v C. prodajal prepovedano drogo heroin in kokain v količinah do 5 gramov D.M., P.M. in M.J.. Ravno tako je bilo ugotovljeno, da je osumljeni B.Ž. 8.5.2007 pri OŠ L. hotel izročiti N.J. cigareto z vsebino konoplje v uživanje. Iz zbranih podatkov nadalje izhaja, da je osumljeni B.Ž. dne 25.5.2007 na širšem območju V. od P.P. nabavil, z namenom nadalje prodaje, 128,71 grama prepovedane droge konoplja.“ Kot je preiskovalni sodnik še navedel, bo s hišno preiskavo mogoče odkriti in zavarovati prepovedane droge, telefonske aparate s pripadajočimi SIM karticami in zapise, ki jih je pri izvrševanju kaznivih dejanj uporabljal osumljeni B.Ž. ter druge predmete, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku.

8. Kot torej izhaja iz predhodno povedanega, je bistvo sodne kontrole v tem, da sodnik, ko odloča o takšnem predlogu pregleda predlogu priloženo dokazno gradivo in preizkusi ali so izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji za hišno preiskavo, zahteva po obrazloženosti odredbe pa omogoča preizkus sodnikove presoje o obstoju pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja. Zato ni dovolj, da se je preiskovalni sodnik skliceval na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, pač pa bi moral v odredbi navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za izvrševanje očitanega kaznivega dejanja, utemeljiti pa bi moral tudi neogibno potrebnost zbiranja dokazov na takšen način. Glede na to, da so iz vsebine zaprosila PU za izdajo odredbe za hišno in osebno preiskavo razvidne zgolj trditve, ki jih je preiskovalni sodnik povzel v odredbo, ni pa videti, da bi zaprosilu bilo priloženo kakršnokoli dokazno gradivo, se tudi pritožbeno sodišče strinja z zagovornico, da vsebina odredbe kaže na to, da se je dežurni preiskovalni sodnik zadovoljil s trditvami predlagatelja.

9. Glede pritožbenih navedb, da sta tudi oba prikrita preiskovalna ukrepa, torej prikriti ukrep nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem po prvem odstavku 150. člena ZKP in tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP temeljila na neobrazloženih odredbah, zaradi česar so po mnenju zagovornice tudi vsi dokazi pridobljeni na podlagi odredb ODT in odredb Okrožnega sodišča v Celju Pp 1/2007 in Pp 3/2007 nedovoljeni dokazi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da preizkusa njenih navedb ni mogoče opraviti, glede na to, da spis, predložen v odločanje, listin na podlagi katerih so bili ti prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni, ne vsebuje.

10. Ker predloženo spisovno gradivo ne omogoča presoje pritožbenih navedb niti preizkusa po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 402. člena ZKP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo v celoti vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

op. št. 1: Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 20084/2011-149 z dne 26. novembra 2015 op. št. 2: Smiselno enako govori odločba Ustavnega sodišča RS Up 2094/06 z dne 30. marca 2008 o presoji prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem op. št. 3: Za odločanje o pritožbi je odredbo in zaprosilo policije za izdajo odredbe pritožbeno sodišče pridobilo od Okrožnega sodišča v Celju , ker je v tem izločenem spisu iz zadeve I K 42818/2010 ni.