Jedro

Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del tožničine prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, toženec pa se v svoji obrazložitvi sklicuje zgolj na podatke, ki so manj ugodni podatki za tožnico, pri tem pa ne pojasni, zakaj ni upošteval listin, v katerih je navedena drugačna, višja dodana vrednost na zaposlenega, toženčeva obrazložitev ne vsebuje razlogov, zaradi katerih je presodil, da omenjena listina prevlada nad tistimi, iz katerih izhaja višja dodana vrednost na zaposlenega, zato sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, št. S4D21/00431 z dne 10. 1. 2022, se odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijani akt

1.Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljevanju: toženec) je s sklepom, št. S4D21/00431 z dne 10. 1. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), odločil, da se tožničina vloga ne odobri.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 1. 9. 2021 vložila vlogo za odobritev spodbude za digitalno transformacijo MSP (v nadaljevanju: vloga), ki jo je komisija za dodelitev sredstev (v nadaljevanju: komisija) ocenila s 83 od 100 možnih točk. Kot je nato pojasnjeno, se lahko sofinancira vloga, ki je pridobila vsaj 60 točk. Ker je vlagateljev, ki so dosegli vsaj 60 točk, več, kot je na razpolago razpisanih sredstev, imajo prednost tisti vlagatelji, ki so dosegli več točk, prag za pridobitev subvencije pa je tako 85 točk. Tožničina vloga je bila ocenjena na podlagi petih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo. Vsako merilo ima ustrezno število podmeril oziroma podrazredov, glede na oceno komisije pa je pri vsakem posameznem (pod)merilu dodeljeno ustrezno število točk; seštevek posameznih ocen predstavlja skupno oceno doseženih točk. V nadaljevanju je podana obrazložitev doseženih točk pri posameznem (pod)merilu. Kot je razvidno, je komisija tožnici pri merilu št. 4 "Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega" dodelila 8 točk, kar je utemeljila s tem, da je iz tožničine vloge razvidno, da znaša izhodiščna dodana vrednost na zaposlenega v letu 2020 22.992,70 EUR (upoštevajoč izračun iz izkaza poslovnega izida za leto 2020), načrtovana dodana vrednost na zaposlenega za leto 2023 pa znaša 23.744,00 EUR, kar predstavlja povečanje za 3,27 %.

Tožbene navedbe

3.Tožnica se z odločitvijo ne strinja in je zato vložila tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne tožencu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Kot v tožbi izrecno navede, se ne strinja z oceno, ki jo je dobila pri merilu št. 4 "Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega", kjer je prejela 8 od 15 točk. Če bi pri navedenem merilu pridobila dodatnih 7 točk, bi bila njena vloga z 90 točkami odobrena. Tožencu očita, da je napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, ki izhaja iz njene vloge z dne 31. 8. 2021. K tej vlogi je namreč tožnica priložila Prijavni list P4D ReactEU (v nadaljevanju: Prijavni list), v katerem je navedeno, da bo znašala dodana vrednost na zaposlenega v letu 2023 24.625,05 EUR, kar bo predstavljalo 7,10 % povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2023 glede na leto 2020. Da v letu 2023 načrtuje 7,10 % dvig dodane vrednosti na zaposlenega glede na leto 2020, je tožnica navedla tudi v dokumentu Akcijski načrt digitalne transformacije podjetja A. (v nadaljevanju: Akcijski načrt) in v Predstavitvenem načrtu za produkt P4D React EU (v nadaljevanju: Predstavitveni načrt), vendar je vlogi nato pomotoma priložila delovno verzijo (osnutek) listine "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021" (v nadaljevanju: Finančna priloga), v kateri je pri rubriki dodana vrednost na zaposlenega pomotoma zapisan znesek 23.744,00 EUR. Tako je prišlo do situacije, ko iz prijavne dokumentacije glede dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2023 izhajata dva različna podatka, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni jasno, zakaj toženec pri svoji odločitvi ni izhajal iz podatkov Prijavnega lista. Toženčeva presoja je arbitrarna in samovoljna, saj od tožnice ni zahteval dodatnih pojasnil ali dokumentacije glede povečanja dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2023, kot je to sicer določeno v razpisni dokumentaciji. Kot še ugovarja tožnica, v postopku tudi ni imela možnosti, da se o tem izjavi. V dokaznem smislu se sklicuje na izpodbijani sklep, Prijavni list, Akcijski načrt, Predstavitveni načrt in Finančno prilogo ter upravne spise zadeve.

Odgovor na tožbo in nadaljnji potek upravnega spora

5.Toženec, ki je sodišču predložil upravne spise zadeve, v odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne, tožnici pa naloži povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je bil v razpisni dokumentaciji pri merilu št. 4 naveden način preverjanja povečanja dodane vrednosti na zaposlenega, in sicer se bodo preverjali bilančni podatki po stanju na dan 31. 12. 2023, kot izhodiščni podatki pa bilančni podatki za leto 2020. Na tožničine očitke, da ni povzel podatkov iz Prijavnega lista, pojasnjuje, da se po obrazložitvi meril pri presoji upoštevajo bilančni podatki na dan 31. 12. 2023, ki so sestavni del Finančne priloge, to prilogo pa je tožnica, kot to navaja tudi v tožbi, priložila sama. Toženec nato prereka navedbe tožnice, da bi jo moral pozvati k dopolnitvi vloge in da bi ji moral dati možnost izjave, saj je v obrazložitvah meril jasno zapisano, kateri podatki bodo pri oceni vlog upoštevani pri posameznem merilu. Kot še dodaja, zaradi enakopravne obravnave vseh vlog posamezen vlagatelj ne sme spreminjati tistega dela vloge, ki je vezan na tehnične specifikacije predmeta vloge, ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale prejete vloge.

6.Tožnica v nadaljnjih pripravljalnih vlogah vztraja pri tožbenih navedbah, dodatno pa navaja še, da v razpisni dokumentaciji ni določeno, da se bodo upoštevali bilančni podatki iz Finančne priloge, pač pa je določeno le, da se bodo upoštevali in preverjali bilančni podatki po stanju na dan 31. 12. 2023. Kje so ti podatki določeni, torej v katerem delu razpisne dokumentacije, pa ta ni vnaprej določala oziroma opredeljevala. V obravnavanem primeru sta bila v prijavni dokumentaciji navedena dva različna bilančna podatka, pri čemer je bil podatek, da bo dodana vrednost na zaposlenega v letu 2023 znašala 24.625,05 EUR, kar bo predstavljalo 7,10 % povečanje glede na leto 2020, zapisan na štirih različnih mestih, podatek, da bo dodana vrednost na zaposlenega v letu 2023 znašala 23.744,00 EUR, pa je bil naveden zgolj v Finančni prilogi. Pravila, kako ravnati v primeru razhajanja podatkov iz razpisne dokumentacije, toženec ni vnaprej objavil, zato bi moral smiselno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in tožnico pozvati, naj se izjasni, kateri podatek je pravilen.

7.Toženec v nadaljnjih pripravljalnih vlogah vztraja, da je edini podatek iz tožničine vloge, ki ga je mogoče upoštevati, podatek iz 7. točke Finančne priloge (Kazalniki poslovanja). Podatek o višini dodane vrednosti na zaposlenega za leto 2023 se namreč izračuna na podlagi vnosa podatkov v za to predvidena polja v Finančni prilogi, saj je tako tudi evidentno, iz katerih podatkov se je izračunal.

8.V tem upravnem sporu je odločala sodnica poročevalka kot sodnica posameznica (prvi odstavek 13. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1, in drugi odstavek 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1C).

9.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Po določbi prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in prvim odstavkom 25. člena ZUS-1C, lahko namreč sodišče s soglasjem strank v sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki glavni obravnavi pisno odpovesta. V tem upravnem sporu sta obe stranki podali takšno pisno izjavo.

K I. točki izreka

10.Tožba je utemeljena.

11.Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženec odločil, da se ne odobri tožničina vloga na Javnem razpisu Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D ReactEU), objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 97/21 in 145/21 (v nadaljevanju: Javni razpis). Tožničina vloga, za katero je prejela 83 od 100 točk, je bila zavrnjena, ker je bilo vlagateljev, ki so dosegli prag vsaj 60 točk, več, kot je bilo predvidenih sredstev, zato je bil prag postavljen na najmanj 85 točk, tega merila pa tožnica ni dosegla. Za tožnico so sporne dosežene točke pri merilu št. 4 "Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega", kjer je prejela 8 točk, z obrazložitvijo toženca, da je iz njene vloge razvidno 3,27 % povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2023 glede na leto 2020.

12.Iz 5. točke Javnega razpisa "Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbora operacij" izhaja, da se pravočasne in popolne vloge, ki izpolnjujejo vse pogoje Javnega razpisa, ocenjujejo po petih merilih: 1. "Ocena projekta digitalne transformacije vlagatelja", po katerem je mogoče prejeti 35 točk, 2. "Ocena skladnosti akcijskega načrta z zastavljenimi cilji" in 3. "Vpliv na okolje", po katerih je mogoče prejeti za vsakega 20 točk, 4. "Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega", po katerem je mogoče prejeti 15 točk, ter 5. "Status vlagatelja", po katerem je mogoče prejeti 10 točk, skupaj 100 točk. Določeno je še, da sta način uporabe in pomen posameznih meril natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji v III. poglavju "Merila za ocenjevanje vloge". Tam (str. 25 razpisne dokumentacije) je določeno tudi, da se povečanje dodane vrednosti oceni z 0 točkami, če gre za povečanje do vključno 3 %; z 8 točkami, če gre za povečanje za več kot 3 % do vključno 5 %; z 10 točkami, če gre za povečanje za več kot 5 % do vključno 7 %, ter s 15 točkami, če gre za povečanje nad 7 %. V obrazložitvi k zadevnemu merilu (str. 26 in 27 razpisne dokumentacije) pa je nato določeno, kako se izračuna dodana vrednost na zaposlenega in da bo komisija upoštevala odstotek povečanja dodane vrednosti na zaposlenega na podlagi obračunskih ur v letu 2023 glede na poslovno leto 2020 (javno objavljeni oziroma posredovani podatki na AJPES). Preverjali se bodo bilančni podatki po stanju na dan 31. 12. 2023, kot izhodiščni pa bilančni podatki za leto 2020. Določeno je tudi, da mora upravičenec ohraniti najmanj izhodiščno stanje števila zaposlenih na podlagi delovnih ur.

13.Med strankama ni sporno, da je tožnica v Prijavnem listu navedla, da bo dodana vrednost na zaposlenega v letu 2023 znašala 24.625,05 EUR, kar bo predstavljalo 7,10 % povečanje te vrednosti glede na leto 2020. Prav tako ni sporno, da je tožnica enak podatek navedla tudi v Akcijskem načrtu in Predstavitvenem načrtu. Nadalje ni sporno, da je tožnica vlogi priložila dokument Finančna priloga, v katerem je navedeno, da dodana vrednost zaposlenega za leto 2023 znaša 23.744,00 EUR, na ta dokument pa je toženec oprl svojo odločitev, da to v letu 2023 predstavlja 3,27 % povečanje dodane vrednosti na zaposlenega glede na leto 2020, zaradi česar je tožnica pri razpisnem merilu št. 4 prejela 8 od 15 možnih točk. Tožničin očitek gre tako v smeri napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot tudi bistvenih kršitev določb postopka, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa po njenem ni razvidno, zakaj toženec pri svoji odločitvi podatka o povečanju dodane vrednosti na zaposlenega ni upošteval glede na podatke iz Prijavnega lista, ampak je ta podatek črpal le iz Finančne priloge kot ene od prilog.

14.V obravnavani zadevi gre za odločanje o drugi javnopravni stvari po 4. členu ZUP, pri odločanju o kateri se pravila ZUP uporabljajo smiselno, če to področje ni urejeno s posebnim postopkom. Smiselna uporaba določb ZUP med drugim zahteva ustrezno upoštevanje določb ZUP, ki predpisujejo, kako mora biti obrazložena odločba. Prvi odstavek 214. člena ZUP določa, da obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke. Zakonsko predpisana obrazložitev odločbe, ki vsebuje jasno opredelitev do navedb in dokazov, ki jih je stranka podala v postopku, namreč tej omogoča, da lahko učinkovito (s konkretiziranimi, obrazloženimi argumenti) uveljavlja sodno varstvo zoper odločitev, sodišču pa, da polno preizkusi njeno pravilnost in zakonitost.

15.Po presoji sodišča izpodbijani sklep nima ustrezne obrazložitve, ki bi ustrezala opisanemu standardu. Toženec je namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v zvezi z merilom št. 4 navedel le, da je iz tožničine vloge - upoštevajoč izračun iz izkaza poslovnega izida za leto 2020 - razvidno, da znaša izhodiščna dodana vrednost na zaposlenega v letu 2020 22.992,70 EUR, načrtovana za leto 2023 pa znaša 23.744,00 EUR, kar predstavlja povečanje za 3,27 %. Toženec se je v izpodbijanem sklepu (to med strankama ni sporno) glede tega merila skliceval na bilančne podatke iz izkaza poslovnega izida za leto 2020, torej podatke iz 4. točke Finančne priloge, vendar s svojimi razlogi ni dosegel standarda obrazložitve, kot izhaja iz prvega odstavka 214. člena ZUP. Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del tožničine prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, toženec pa se v svoji obrazložitvi sklicuje zgolj na podatke Finančne priloge, ki so manj ugodni podatki za tožnico, pri tem pa ne pojasni, zakaj ni upošteval listin, v katerih je navedena drugačna, višja dodana vrednost na zaposlenega, toženčeva obrazložitev ne vsebuje razlogov, zaradi katerih je presodil, da omenjena listina prevlada nad tistimi, iz katerih izhaja višja dodana vrednost na zaposlenega, zato sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti. To pa je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

16.Glede na povedano je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo, v skladu z nadaljnjimi določbami istega člena ZUS-1, vrnilo tožencu v ponovni postopek oziroma odločanje.

17.Sodišče dodaja, da je enako odločitev sprejelo že v sodbi I U 118/2022 z dne 27. 2. 2024, izdano v zadevi, ki je v bistvenih vprašanjih podobna tu obravnavani zadevi.

K II. točki izreka

18.Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in določbah Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče ob upoštevanju, da v zadevi ni bila opravljena glavna obravnava in da je tožnico v postopku zastopala pooblaščena odvetniška družba, tožnici priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po drugem odstavku 3. člena Pravilnika v višini 285,00 EUR, kar se, ker je tožničina pooblaščenka zavezanka za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča še za 22 % DDV. Po Pravilniku določeni pavšalni znesek zajema vse stroške postopka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne, razen sodnih taks. Toženec mora tako tožnici povrniti 347,70 EUR stroškov tega sodnega postopka, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tako določenega paricijskega roka do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

19.Za tožbo plačano sodno takso bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).