Jedro

Pritrditi je potrebno tožniku, da je na obravnavi 6.5.2004 res podal zahtevo za izločitev razpravljajočega sodnika in sicer zaradi okoliščin iz 6. tč. 70. čl. ZPP, to je, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. V takšnem primeru pa sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja in z delom ni potrebno prenehati do odločitve o zahtevi, kar je izrecno določeno v 1. odst. 74. čl. ZPP. To pa jasno pomeni, da če je sodnik z delom nadaljeval, ni storil očitane bistvene kršitve določb postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v S, opr.št. I z dne 11.11.2002, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku osmih dni plačati 48.914,55 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 41.577,00 SIT od 21.8.2002 do plačila in od zneska 7.337,55 SIT od 24.10.2002 do plačila ter ji povrniti izvršilne stroške v znesku 12.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.11.2002 do plačila ter pravdne stroške v znesku 11.400,00 SIT.

Zoper to sodbo se je pritožil toženec in v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo nezakonito sodbo s tem, da je grobo kršilo določbe pravdnega postopka, kajti na glavni obravnavi dne 6.5.2004 je bil podan predlog o izločitvi sodnika K.. S tem je nastala procesna motnja, dokler o predlogu predsednik sodišča ne odloči. Do danes tega ni storil, zato bi moral sodnik obravnavo prekiniti, ne pa izdati sodbo. O tej procesni motnji in predlogu za izločitev sodnika sodnik K. molči, niti ne upošteva, sodišču predloženih dokazov v ugovoru zoper sklep o izvršbi, še zlasti, ko gre za plačilo pogodbene obveznosti glede plačila letne najemnine za dva grobova in gladko malo sledi predlogu za izvršbo. Iz zapisnika o poravnalnem naroku pa je moč razbrati sprenevedajoč odnos sodnika K. do tožene stranke, do maltretiranja in šikaniranja, do groženj in zaničevanja, do kršenja človekovih pravic in Ustave Republike Slovenije, zato je bil predlog o izločitvi sodnika K. toliko bolj upravičen in še enkrat potrjuje dvom, ki ga je navedel v vlogi z dne 5.5.2004. Pritožba ni utemeljena.

V pritožbi toženec smiselno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, češ, da je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen. Zatrjeval je, da je na glavni obravnavi dne 6.5.2004 podal predlog o izločitvi sodnika, ta pa je kljub tej zahtevi odločal, čeprav bi moral počakati in postopek prekiniti, da o predlogu odloči predsednik sodišča, kateri pa se do sedaj o predlogu še ni odločal. Pritrditi je potrebno tožniku, da je na obravnavi 6.5.2004 res podal zahtevo za izločitev razpravljajočega sodnika in sicer zaradi okoliščin iz 6. tč. 70. čl. ZPP, to je, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. V takšnem primeru pa sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja in z delom ni potrebno prenehati do odločitve o zahtevi, kar je izrecno določeno v 1. odst. 74. čl. ZPP. To pa jasno pomeni, da če je sodnik z delom nadaljeval, ni storil očitano bistveno kršitev določb postopka. Je pa v tej zadevi tudi predsednik sodišča odločal o zahtevi za izločitev sodnika in sicer s sklepom z dne 14.5.2004 in zahtevo zavrnil, zato tudi ne drži pritožnikova trditev, da o zahtevi ni bilo doslej odločeno.

Tudi materialnopravna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, kajti tožeča stranka je veljavno izkazala svojo terjatev do tožene stranke, zato mora toženec svojo obveznost tudi plačati. Zgolj pavšalno zatrjevanje v pritožbi, da je sodišče prve stopnje sledilo predlogu za izvršbo, pa jasnih zaključkov sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenih dokazih, ne more izpodbiti. Ker je pritožba tožene stranke neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP).