Jedro

Ker gre za sklep procesne narave in ne sklep o dedovanju, pritožbena trditev, da naj bi bil ta pomanjkljiv, ker ne ugotavlja obsega zapuščine, oseb dedičev in njihovih dednih deležev oziroma pravic iz naslova dedovanja (torej tega, kar je v skladu z 214. členom ZD vsebina sklepa o dedovanja), seveda ne drži.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27.11.2014 odločilo, da se zapuščinski postopek prekine, zapustnikovo vnukinjo A. A. pa napoti na pravdo, da zoper oporočno dedinjo B. B. vloži tožbo na ugotovitev, da je notarska oporoka zapustnika, sestavljena dne 13.3.2012 (in zakonito razglašena 10.7.2014) neveljavna.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dedinja A. A., ki predlaga, da se pred napotitvijo na pravdo izda vmesni sklep o dedovanju nespornega dela premoženja pokojnega. Poudarja, da izpodbijani sklep ne ugotavlja obsega zapuščine pokojnika, dednih deležev, prav tako ne opisuje pravic dedičev iz zapuščine. Tako na pomanjkljiv način prikazuje dejansko stanje oziroma navaja pomanjkljive razloge za prekinitev zapuščinskega postopka ter s tem neutemeljeno podaljšuje postopek dedovanja tistega dela premoženja, ki ni zajeto v oporoki. Sklep ne ugotavlja, da je zakonita dedinja (ki je na to mesto vstopila po svoji mami, katera se je dedovanju po pokojnem odpovedala v njeno korist) ter nastopa kot edina dedinja premoženja, ki ni zajeto v oporoki in se bo dedovalo po zakonu. Iz tega izhaja, da gredo pravice iz tega premoženja izključno samo njej, kar predstavlja ustrezno materialnopravno podlago za izdajo vmesnega sklepa o dedovanju, katerega Zakon o dedovanju kot takega ne izključuje. Pomemben razlog za izdajo takšnega sklepa je tudi dejstvo, da kakršenkoli izid pravdnega postopka v zvezi z veljavnostjo oporoke ne bo na noben način vplival na pravico dedovanja zakonite dedinje do dela premoženja, ki ni zajeto v oporoki.

3. Dedinja B. B. je v odgovoru na pritožbo z dne 29.1.2015 (list. št. 128) navedla, da izdaji delnega sklepa o dedovanju nespornega dela premoženja pokojnega ne nasprotuje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo,(1) zakaj je bilo potrebno spričo pritožničinega nepriznavanja (veljavnosti) oporoke v skladu z drugim odstavkom 210. v zvezi s prvim odstavkom 213. člena ZD(2) zapuščinski postopek prekiniti in pritožnico (z vložitvijo ustreznega tožbenega zahtevka zoper B. B.) napotiti na pravdo. Ker gre za sklep procesne narave in ne sklep o dedovanju, pritožbena trditev, da naj bi bil ta pomanjkljiv, ker ne ugotavlja obsega zapuščine, oseb dedičev in njihovih dednih deležev oziroma pravic iz naslova dedovanja (torej tega, kar je v skladu z 214. členom ZD vsebina sklepa o dedovanja), seveda ne drži. Na drugi strani pa je pritožbeno razlogovanje o smiselnosti (upravičenosti) izdaje vmesnega sklepa o dedovanju(3) glede premoženja, ki ni zajeto z oporoko, za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa brezpredmetno.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (relevantni) in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP(4) v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Te razloge pritožba povsem na splošno (nekonkretizirano) označuje kot pomanjkljive.

Op. št. (2): Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (3): Oziroma (glede na pritožbene navedbe pravilneje) delnega sklepa o dedovanju.

Op. št. (4): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.