Jedro

Če je nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana v solastnini, se zaznamba prepovedi iz upravne odločbe, vpiše le pri idealnem deležu tistega solastnika, zoper katerega je izdana upravna odločba, ki odreja zaznambo prepovedi.

Izrek

Pritožba A.F. in I.F. se kot nedovoljena z a v r ž e .

Pritožba E.F. pa se kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru E.F. in sklep zemljiškoknjižne referentke Okrajnega sodišča v T. opr.

št. Dn. št. ... delno razveljavilo s tem, da je v izreku izpustilo besedilo F.A. do 1/3 in F.I. do 1/3. V ostalem delu pa je sklep referentke o vpisu obdržalo v veljavi. S prvim sklepom je sodišče na podlagi odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enote N.G., odredilo pri nepremičninah, vpisanih v vl. štev. ... k.o. K. pri parc. št. ... zaznambo prepovedi: vpisa in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah; prometa z zemljiščem, objektom ali delom objekta; sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih ali drugih pravnih poslov med živimi.

Zoper sklep o ugovoru so vložili pritožbo udeleženci E.F., A.F. in I.F. V pritožbi zatrjujejo, da je sklep v tistem delu, kjer je ostal v veljavi, neutemeljen. Zoper ta sklep se pritožujejo vsi solastniki.

Pritožniki sicer ne oporekajo mnenju prvostopnega organa glede izvrševanja odločb, izdanih po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), menijo pa, da bi moralo sodišče tudi pri izvrševanju teh odločb presojati, ali so podane procesne predpostavke za vpis skladno s 86. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK). Sodišče bi moralo ugotoviti, ali iz vpisov v zemljiški knjigi izhaja ovira za vpis. Konkretna nepremičnina je v solasti treh lastnikov, vsakega do nerazdelne 1/3, vpis pa posega tudi v pravice solastnikov, za kar ni pravne podlage. Zato menijo, da je izdani sklep v nasprotju s predlogom. Odločba, ki je bila podlaga za vpis, je v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem. Predlagajo, da sodišče druge stopnje njihovi pritožbi ugodi ter sklep prvostopnega sodišča spremeni tako, da predlog za vpis zaznambe v celoti zavrne in opravi izbris vpisa.

Pritožba A.F. in I.F. ni dovoljena, pritožba E.F. pa ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je moralo protožbi A.F. in I.F. kot nedovoljeni zavreči, saj je z izpodbijanim sklepom o ugovoru že sodišče prve stopnje razveljavilo zaznambo v delu, kolikor se je nanašala na njun solastninski delež na nepremičnini. Zato pravnega interesa za to pritožbo ta dva udeleženca nimata, saj se zaznambe prepovedi na njun solastninski delež ne nanašajo.

Pritožba E.F. pa ni utemeljena.

Kot je že sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, se zemljiškoknjižno sodišče ne more spuščati v vsebinsko presojo upravne odločbe. Pritožbene navedbe, da vpisa zaznambe ne bi smelo dovoliti, ker so obstajale ovire iz 86. člena ZZK, pa so zmotne. Če je nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana v solastnini, se glede na materialnopravne pogoje določeni vpisi lahko nanašajo tudi na idealni delež posameznega solastnika. Zaznambe prepovedi, ki jih je v konkretni zadevi vpisalo sodišče prve stopnje, pa niso takšne, da bi terjale vpis na celi nepremičnini, zato je v skladu z odločbo upravnega organa sodišče prve stopnje pravilno omejilo vpis na točno določen idealni delež E.F., proti kateremu je upravni organ izdal odločbo in odredil zaznambo prepovedi. Pritožbeno sodišče je iz tega razloga neutemeljeno pritožbo E.F. zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.