14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopajo B. B., C. C. in Č. Č., odvetniki v Z. Z., na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1039/2004 z dne 20. 4. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. P 520/2001 z dne 6. 2. 2004 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper dopis Vrhovnega državnega tožilstva št. Ctz 287/2005-4/BKD z dne 28. 9. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je dne 28. 10. 2005 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedeni sodni odločbi in zoper dopis Vrhovnega državnega tožilstva. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnava kljub temu, da je vložena prepozno. Svoj predlog utemeljuje s tem, da je bil prepričan, da je Vrhovno državno tožilstvo pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti sprejelo, saj je bila poslana dne 20. 6. 2005, negativni odgovor pa so pooblaščenci pritožnika prejeli šele 30. 9. 2005, to je po treh mesecih in desetih dneh.

2.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Po tretjem odstavku 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku šestdesetdnevnega roka.

3.Iz podatkov, ki jih je Ustavnemu sodišču poslalo Okrajno sodišče v Novem mestu, izhaja, da je bila pritožnikovemu pooblaščencu sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1039/2004 z dne 20. 4. 2005 vročena dne 9. 6. 2005. Dne 10. 6. 2005 je torej začel teči 60 dnevni rok, ki se je iztekel dne 8. 8. 2005. Ustavna pritožba zoper izpodbijani sodbi, vložena dne 28. 10. 2005, je tako prepozna. Pogoj za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka je, da je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče zaključiti, da so bile z izpodbijanim aktom hudo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Izjemnega obravnavanja prepozne ustavne pritožbe pritožnik tudi ne more doseči z zatrjevanjem razlogov, ki naj bi opravičevali zamudo pri vložitvi ustavne pritožbe. Takšne navedbe Ustavno sodišče lahko obravnava kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (116. – 121. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP, ki se na podlagi 6. člena ZUstS uporablja v postopku pred Ustavnim sodiščem). Kot je Ustavno sodišče že večkrat povedalo, pobuda Vrhovnemu državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne vpliva na tek roka za vložitev ustavne pritožbe. Pritožnik svojega predloga tudi ne more utemeljiti s tem, da navaja, da so pooblaščenci pritožnika negativni odgovor Vrhovnega državnega tožilstva prejeli šele po treh mesecih in desetih dneh. Ker pritožnik ni izkazal, da bi šlo za posebno utemeljen primer za odločanje o prepozni ustavni pritožbi, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

4.Ustavna pritožba zoper dopis Vrhovnega državnega tožilstva, s katerim je to pritožniku sporočilo, da ne bo vložilo zahteve za varstvo zakonitosti zoper izpodbijani sodbi, ni dovoljena. Dopis Vrhovnega državnega tožilstva namreč ni posamičen akt po prvem odstavku 50. člena ZUstS, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti pritožnika. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo tudi v tem delu (2. točka izreka).

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić