Jedro

Sodišče lahko zasliši samo eno stranko, če se stranka, ki bi jo bilo treba zaslišati kot stranko ne odzove sodnemu vabilu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi v točki I. in III. izreka izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega odgovora v višini 931,47 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo glavnice v znesku 66.516,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.4. 2018 dalje do plačila in za stroške izvršilnega postopka v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2018 dalje do plačila (točka I. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 59.281,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2018 dalje do plačila (točka II. izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v 15 dneh poravnati stroške pravdnega postopka tožeči stranki v višini 1.550,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila (točka III. izreka). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali na podlagi sklenjenih pogodb in naročil tožene stranke, da je tožeča stranka za toženo stranko opravljala pogodbeno dogovorjene oziroma naročene storitve v letu 2014 do 2016 in za te izdala vtoževane račune, ki jih tožena stranka kljub zapadlosti in kljub temu, da nobenega od računov ni zavrnila, ni poravnala v vtoževanem znesku. Delno je ugodilo ugovoru zastaranja tožene stranke in sicer glede zneska 59.281,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2018 dalje in je zahtevek v tem delu zavrnilo. V preostalem delu za znesek 66.516,10 EUR s pripadki pa je tožbenemu zahtevku ugodilo.

2. Tožena stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v prisodilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da so bile njene navedbe zadostno konkretizirane in da je zanje ponudila zadostne dokaze. Kot dokaz, da je predlagala zaslišanje strank, ki ga sodišče ni izvedlo in razloga za to ni navedlo. S tem naj bi sodišče zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka, posledično pa napačno ugotovilo dejansko stanje oziroma ga sploh ni ugotavljalo, saj je napačno zaključilo, da tožena stranka svojih trditev, za razliko od tožeče stranke, ni dokazala. Odločitev sodišča prve stopnje naj bi bila zaradi tega tudi materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje se do njenih navajanj naj ne bi konkretneje opredeljevalo, kakor da bi jih štelo za irelevantne in ni izvedlo zaslišanja strank, s čemer naj bi kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kršitev pa naj bi vplivala na pravilnost sodbe. Navaja, da tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni bila zaslišana, kar da pomeni kršitev načela kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje naj bi ravnalo diskriminatorno, kar da pomeni kršitev pravice do izjave. Vse to pa je po mnenju tožene stranke vplivalo na zakonitost in pravilnost prvostopenjske sodbe.

3. Tožeča stranka je na pritožbene navedbe tožene stranke odgovorila. Pritožbene navedbe je prerekala kot neutemeljene in namenjene zgolj zavlačevanju postopka ter predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po toženi stranki pritožbeno uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku na prvi stopnji niso bile strojene. Prav tako pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji ni zasledilo katere od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno in popolno ugotovilo vsa za odločitev relevantna dejstva in to svojo ugotovitev tudi prepričljivo pojasnilo s skladnimi in jasnimi razlogi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih. Sodišče prve stopnje se je izjasnilo o vseh s strani pravdnih strank ponujenih dokazih. Tožena stranka je res predlagala zaslišanje strank, vendar pa je tožena stranka na prvem naroku za glavno obravnavo ta dokazni predlog tudi umaknila. Je pa sodišče prve stopnje po predlogu tožeče stranke izvedlo in zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, ni pa moglo zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj se ta kljub prejetemu vabilu naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni opravičil, kar je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi pojasnilo.1 Po drugem odstavku 258. člena ZPP je sodišče v tem primeru smelo zaslišati le tožečo stranko. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu za zaslišanje strank ni ugodilo oziroma, da ga je zavrnilo in ni dopustilo toženi stranki dokazati njenih trditev ter s tem kršila načelo kontradiktornosti tako ni utemeljen. Prav tako ni utemeljen očitek o kršitvi načela neposrednosti in diskriminatornem ravnanju sodišča. Tožena stranka je imela v postopku na prvi stopnji vse možnosti podajanja in dokazovanja svojih trditev ne le z zaslišanjem svojega zakonitega zastopnika, temveč tudi z listinami in pričami.

6. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do trditev tožene stranke ni konkretneje opredeljevalo, da jih je štelo za irelevantne in da je posledično zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožena stranka v pritožbi ne pojasni konkretizirano do katerih njenih trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Sicer pa je iz obrazložitve sodišča prve stopnje razvidno, da se je sodišče prve stopnje do ugovornih trditev tožene stranke opredelilo in nanje odgovorilo z jasnimi in skladnimi razlogi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih.2

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso konkretizirano izpodbijane, je sodišče prve stopnje z delno ugoditvijo tožbenemu zahtevku v (izpodbijanem) delu v katerem je ugotovilo, da terjatve niso zastarale, tudi materialno pravo kot ga je navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe3 pravilno uporabilo.

8. Pritožbo je bilo po navedenem zavrniti kot neutemeljeno in potrditi v točki I. in posledično tudi v točki III. izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

9. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške, ki pa jih niti ni določno uveljavljala, ter tožeči stranki povrniti stroške nastale s pritožbenim odgovorom po specificiranem stroškovniku tožeče stranke, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo glede na vrednost izpodbijanega dela sodbe in v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (odgovor na pritožbo po tar. št. 21/1 OT 1.250 točk, pavšalni stroški 22,50 točk in 22 % DDV, skupno 1552,45 točk oziroma 931,47 EUR). Odmerjeni stroški tožeče stranke znašajo tako 931,47 EUR, tožena stranka pa jih je dolžna poravnati tožeči stranki v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

1 Glej točko 10 obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Točka 11 in nadaljnje obrazložitve. 3 Glej točko 12, 14, 17 in 18 obrazložitve.