Jedro

Tožnici na podlagi določil pogodbe ni mogoče očitati nepravilne izpolnitve obveznosti, kar bi bila lahko podlaga za njeno pogodbeno odškodninsko odgovornost. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe namreč toženka v okviru trditvenega in dokaznega bremena ni ustrezno konkretizirala navedb o številu delavcev, ki bi jih morala tožnica priskrbeti za posamezna dela, pri čemer priložena listina o dejanski prisotnosti delavcev ne more nadomestiti teh trditev. Preko navedb o tožničini „opustitvi pojasnile dolžnosti“ zaradi odsotnosti delavcev pa revidentka izpodbija ugotovitve dejanskega stanja, kar v reviziji ni več mogoče.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka mora tožnici povrniti 3.079,20 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo o delni utemeljenosti tožbenega zahtevka v višini 97.514,40 EUR (spor je izšel iz izvršbe).Ta tožničina terjatev je nastala na podlagi pogodbe št. ..., ki sta jo sklenili stranki spora, in sicer zaradi izvedenih gradbenih del, ki jih toženka ni plačala. V presežku (za 4.600,20 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo. Prav tako je (v celoti) zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim je toženka od tožnice zahtevala plačilo 228.472,93 EUR iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka glede odločitve o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbi sodišč nižjih stopenj v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču druge oziroma prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - stranki spora sta sklenili pogodbo št. ... (v nadaljevanju Pogodbo), na podlagi katere se je tožnica zavezala k zagotavljanju ustreznega števila delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (varilcev, ključavničarjev, vodovodarjev), ki bi za toženko izvajali gradbena dela v jeklarni A.; - tožnica je izstavljala mesečne račune, in sicer na podlagi urnih postavk in v skladu s potrjenimi poročili o izvedbi del; - zaradi neplačila računov za skupno obdobje štirih (zaporednih) mesecev je tožnica odstopila od pogodbe; - toženka med izvedbo del ni prerekala poročil o potrditvi izvedbe del, na podlagi katerih je tožnica izstavljala račune.

7. Med strankama spora je sporno (še), ali je toženka upravičena do odškodnine v skupnem znesku 228.472,93 EUR, ki jo je uveljavljala z nasprotno tožbo. Odškodninska terjatev naj bi toženki nastala zaradi nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti tožnice, in sicer zaradi nezagotavljanja oziroma izostajanja delavcev z objekta gradnje (škoda zaradi razlike v ceni dela v višini 23.551,00 EUR in škoda zaradi izgube produktivnosti v višini 61.801,00 EUR) ter zaradi neutemeljenega tožničinega odstopa od Pogodbe (škoda v višini 109.320,93 EUR skupaj s stroški za režijsko delovno silo v podaljšanjem obdobju v višini 33.800,00 EUR).

8. Vrhovno sodišče poudarja, da je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi, zaradi česar je treba z njo izpodbijati predvsem razloge te sodbe. V bistvenem ponavljanje pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe.(1) Zato morajo biti revizijski očitki usmerjeni v razloge, ki jih je kot odločilne štelo sodišče druge stopnje. Revizijsko sodišče se tako v nadaljevanju opredeljuje le do tistih očitkov, ki izpodbijajo razloge sodišča druge stopnje. Poleg tega revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP); zato revizijsko sodišče ni obravnavalo tistih revizijskih navedb, ki preko zatrjevanega očitka zmotne uporabe materialnega prava izpodbijajo (le) ugotovitve dejanskega stanja.

9. Sodišče druge stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je revizijsko sodišče vezano) pravilno presodilo, da tožnici na podlagi določil Pogodbe ni mogoče očitati nepravilne izpolnitve obveznosti, kar bi bila lahko podlaga za njeno pogodbeno odškodninsko odgovornost. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe namreč toženka v okviru trditvenega in dokaznega bremena ni ustrezno konkretizirala navedb o številu delavcev, ki bi jih morala tožnica priskrbeti za posamezna dela, pri čemer priložena listina o dejanski prisotnosti delavcev ne more nadomestiti teh trditev. Zato ni utemeljen očitek o zmotni uporabi 239. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)(2), ki naj bi imela za posledico zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka. Preko navedb o tožničini „opustitvi pojasnile dolžnosti“ zaradi odsotnosti delavcev pa revidentka izpodbija ugotovitve dejanskega stanja, kar v reviziji ni več mogoče. 10. Neutemeljen je očitek o kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vezan na obrazložitev prvostopenjske sodbe, saj ne drži, da iz izpodbijanih sodb ne izhaja obravnava toženkinih trditev o neupravičenem izostajanju in zamenjavi delavcev v okviru presoje obstoja zatrjevane kršitve pogodbene obveznosti. Izpodbijani sodbi je zato mogoče preizkusiti. Prav tako ni utemeljen očitek o protispisnosti, vezan na razloge o odsotnosti delavcev, glede na priloženi dokaz, saj je že pritožbeno sodišče pojasnilo, da listina o odsotnosti delavcev ne more nadomestiti tožbenih trditev o tem, „koliko delavcev bi po posameznih dnevih glede na sprotne dogovore moralo biti na gradbišču in koliko jih je nato dejansko prišlo“.

11. Glede presoje upravičenosti tožničinega odstopa od Pogodbe revidentka v reviziji ponavlja zavajajoče pritožbene očitke o zmotni uporabi 105. in 106. člena OZ, ki pa za odločitev v tem sporu sploh nista pravno relevantna. Pravilno je namreč stališče (prvostopenjskega in) pritožbenega sodišča o uporabi 108. člena OZ pri presoji upravičenosti tožničinega odstopa od Pogodbe, saj je glede na naravo posla (izstavljanje računov po posameznih mesecih glede na opravljen obseg dela) opredelitev Pogodbe kot pogodbe z zaporednimi obveznostmi materialnopravno pravilna. Ob tem je neutemeljen tudi smiselno zatrjevani očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je pritožbeno sodišče logično in vsebinsko pravilno pojasnilo, da pri odločitvi v tem sporu uporaba 105. in 106. člena OZ ni pravno relevantna.

12. Končno so povsem nekonkretizirani revizijski očitki, vezani na nastanek in višino škodo, zaradi česar Vrhovno sodišče na njih ni posebej odgovarjalo.

13. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

14. Ker toženka z revizijo ni uspela, mora tožnici povrniti potrebne stroške revizijskega odgovora (155. člen ZPP) – II. točka izreka. Gre za priglašene stroške, ki v seštevku (skupaj z davkom na dodano vrednost) znašajo 3.079,20 EUR. Od priznanih stroškov gredo za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Sodba Vrhovnega sodišča III Ips 39/2011 z dne 11. 6. 2013. Op. št. (2): Izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve.