Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba, na katero se prošnja za dodelitev BPP nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je Predsednica Upravnega sodišča RS (organ za BPP) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 116/2014-4 z dne 20. 6. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tožnik je 11. 8. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 116/2014-4 z dne 20. 6. 2014 ter hkrati podal tudi vlogo za BPP. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne BPP na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe.
Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja in da bo s pomočjo dodeljene BPP navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha. Je neuka stranka in sodišče prosi, da mu dodeli BPP in oprosti vseh sodnih stroškov in taks. Sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice (EKČP), ker tožniku že od samega začetka ne dodeli BPP. Ker je neuka stranka, dokler mu ne bo nudena ustrezna BPP za pravilno reševanje sporov, nobena sodba ne bo zakonita. Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, česar ne obrazloži. V demokratični državi bi se tožniku dodelilo odvetnika. Povsem upravičen je do dodelitve BPP, saj nima sredstev za najem odvetnika. Sodišče ščiti pokvarjene in skorumpirane sodnike pred kazenskim pregonom. Tožnik pa nima sredstev za najem odvetnika in nima tudi nobenega premoženja. Tako mu nastaja škoda neprecenljive velikosti. Tožnik bo prisiljen sprožati vedno nove postopke.
Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Organ za BPP je v predmetni zadevi odločil na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabil. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh tožnika, ni izkazan. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik prosil za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 116/2014-4 z dne 20. 6. 2014. S to odločbo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 845/2014 z dne 1. 4. 2014. S slednjo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v postopku revizije zoper zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 574/2011 z dne 4. 4. 2013, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 614/2013 z dne 13. 2. 2014. Organ za Bpp Upravnega sodišča RS je z odločbo Bpp 116/2014-4 z dne 20. 6. 2014 presodil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 845/2014 z dne 1. 4. 2014 nima verjetnega izgleda za uspeh, glede na rezultat v zadevah s podobnim dejanskim stanjem. Glede na navedeno je zavrnil predmetno prošnjo tožnika za dodelitev BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in temelji tudi na pravilni pravni podlagi.
Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je tožena stranka po presoji sodišča na podlagi razpoložljivih podatkov pravilno ocenila, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP. Organ za BPP Upravnega sodišča RS je v izpodbijani odločbi pravilno presodil, da tožnik v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 116/2014-4 z dne 20. 6. 2014 nima verjetnega izgleda za uspeh. S slednjo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za BPP v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 845/2014 z dne 1. 4. 2014, v zvezi s katero je tožnik tudi uveljavljal zahtevo za dodelitev BPP. Tožnik v zvezi z navedeno tožbo ni imel verjetnega izgleda za uspeh. Ta odločitev se je izkazala za pravilno glede na sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 804/2014 z dne 3. 7. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnika tožba zoper odločbo Bpp 845/2014 z dne 1. 4. 2014. Ker v predmetni zadevi procesni pogoj iz 24. člena ZBPP, to je, da ima tožnik v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišča ni izpolnjen, je tožena stranka utemeljeno zavrnila zadevno vlogo tožnika za dodelitev BPP. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo RS in EKČP. Po presoji sodišča je organ za BPP pravilno uporabil materialno pravo, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka.
Neutemeljen je predlog tožnika, da naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.
Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.