Jedro

Dedinja trdi, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je ta prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM. Sodedič to zanika, kar pomeni, da so med dediči sporna dejstva o velikosti njegovega (sodedičevega) dednega deleža. V takem primeru ni mogoče izdati sklepa o dedovanju, temveč je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranko, katere pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo obseg zapuščine in za dediče razglasilo zapustničino hči A. A. ter sinova B. B. in C. C. Nadalje je ugotovilo, da je dedič B. B. svoj zakoniti delež do 1/3 odstopil dedinji A. A. V obrazložitvi je sodišče tudi pojasnilo, zakaj je zavrnilo pritožničin predlog za (novo) prekinitev postopka.

2. Dedinja A. A. v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da bi moralo sodišče prekiniti zapuščinski postopek in na pravdo napotiti dediča, za katerega meni, da je njegova pravica manj verjetna. Razlogi, ki opravičujejo prekinitev postopka so: (1) vložitev predloga za dopustitev revizije II DoR 240/2015, (2) obstoj terjatve zapustnice do dediča C. C. v višini 12.000,00 EUR zaradi neupravičene uporabe in izkoriščanja vinograda oziroma nepremičnin, parc. št. 1/1 in 1/2, k. o. X, (3) dejstvo, da nepremičnina, parc. št. 2/5, k. o. X ne spada v zapuščino, ker predstavlja skupno premoženje nje in njenega moža, ter (4) 2.000,00 DEM, ki jih je C. C. kot darilo s strani zapustnice v letu 1996, zaradi česar je dedno odpravljen. Predlaga razveljavitev sklepa in prekinitev zapuščinskega postopka podredno, razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje.

3. Dedič C. C. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 210. členu ZD zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami (med drugim) sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, ali če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka).

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi vložitve predloga za dopustitev revizije II DoR 240/2015 prekiniti zapuščinski postopek. Tega sodišču ne bi bilo treba storiti niti, če bi bil predlog dopuščen oziroma če bi bila revizija dovoljena (in vložena) sama po sebi. Vložitev revizije, ki je izredno pravno sredstvo, ni razlog, zaradi katerega bi sodišče prekinilo zapuščinski postopek, in to niti po določbah ZD niti ob subsidiarni uporabi pravil ZPP. S pravnomočnostjo namreč ni več mogoče šteti, da med dediči (še) obstaja spor. Če bo dedinja z revizijo uspela, bo lahko uveljavljala svoje pravice iz zapuščine v skladu z določbo 224. člena ZD. Taka je tudi enotna sodna praksa.

7. Neutemeljena je tudi pritožbena zahteva, da bi bilo treba zapuščinski postopek prekiniti, ker nepremičnina s parc. št. 2/5, k. o. X, ne spada v zapuščino in predstavlja skupno premoženje pritožnice in njenega moža. Pritožnica je za ugotovitev, ali ta nepremičnina sodi v zapuščino, že vodila pravdo pri Okrožnem sodišču v Novem mestu P 343/201, ki je bila pravnomočno končana z zavrnitvijo njenega zahtevka. Pritožničin mož pa ni dedič po zapustnici, zato ni udeleženec zapuščinskega postopka in ga izdani sklep o dedovanju v nobenem primeru ne veže ter ima vselej na voljo lastninskopravno varstvo.

8. Prav tako zapuščinskega postopka ni treba prekiniti zaradi trditve pritožnice, da ima zapustnica terjatev do C. C. v višini 12.000,00 EUR zaradi neupravičene uporabe in izkoriščanja vinograda oziroma nepremičnin parc. št. 1/1 in 1/2, k. o. X. Ta terjatev ni sodno ugotovljena, zato pritožnica s pavšalnim zatrjevanjem o njenem obstoju ne more uspeti.

9. Pač pa (vnovično) prekinitev zapuščinskega postopka upravičuje pritožničina trditev, da je C. C. leta 1996 kot darilo s strani zapustnice prejel 2.000,00 DEM, kar naj se mu všteje v dedni delež in naj se ugotovi, da je dedno odpravljen. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da dedič (ob sicer nesporni vrednosti zapuščine) očitno ni dedno odpravljen, obstaja pa med pritožnico in sodedičem spor o tem, ali je C. C. to darilo prejel. Dedinja je na naroku 27. 8. 2015 navedla, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM. Te navedbe je sodedič prerekal, jih označil za premalo konkretizirane in obenem zanikal kakršen koli prejem darila. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so pritožničine trditve o obstoju in obsegu darila dovolj konkretizirane, drži pa, da je ob njihovem zanikanju s strani C. C., pritožničina pravica manj verjetna. Ker je med dedičema sporno, ali je C. C. prejel 2.000,00 DEM kot darilo ali ne, od te odločitve pa je odvisna velikost (njegovega) dednega deleža, bi moralo sodišče prve stopnje skladno z 210. členom ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in pritožnico (vnovič) napotiti na pravdo. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo (3. točka 365. člena v zvezi s 163. členom ZD), izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.