Jedro

Tožena stranka je na podlagi določb 24. člena ZBPP pravilno odločila, ko je prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za razvezo izročilne pogodbe zavrnila. Na podlagi tožnikove izjave v spremnem dopisu in njegovega zaslišanja je tožena stranka pravilno ugotovila, da v konkretnem primeru zadeva, v zvezi s katero tožnik uveljavlja BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je pri svoji odločitvi tudi pravilno upoštevala določbe 555. člena OZ.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 12. 11. 2015 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi razveze izročilne pogodbe, ki jo je sklenil s sinom A.A., za zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka. Ker k prošnji ni priložil ničesar, je bil dne 24. 11. 2015 pozvan na dopolnitev prošnje s potrdilom o vseh dohodkih, ki jih družina prejema v zadnjih treh mesecih, s fotokopijo izročilne pogodbe in z navedbo kršitev, ki naj bi bile podlaga za razvezo izročilne pogodbe ter navedbo, kdaj je do teh kršitev prišlo. Tožnik je dne 4. 12. 2015 prošnjo dopolnil, med drugim, s spremnim dopisom o kršitvah. V dopisu je zapisal, da ga sin noče voziti k zdravniku, ker pravi, da nima časa, da sin ne skrbi za hrano, da noče opravljati prevozov s traktorjem za tožnika, saj mu ni hotel pripeljati jabolk in kolerabe, zato sta jih morala tožnik in njegova žena zvoziti s "šajtrgo", da mu sin noče dajati obutve in obleke in da se s tožnikom in njegovo ženo ne pogovarja, kar se dogaja od tožnikovega prihoda domov s prestajanja zaporne kazni v maju 2015. Tožena stranka je po uradni dolžnosti pridobila še zapisnike iz kazenskega spisa opr. št. I K 24562/13 z dne 24. 5. 2013, 9. 10. 2013 in 24. 10. 2013 ter tožnika povabila na zaslišanje. Tožnik je na zaslišanju povedal, da imata z ženo v pritličju hiše skupno gospodinjstvo, da imata v posesti polovico vrta in dostop do hleva in ostalih gospodarskih poslopij, da stanovanje ogrevata s štedilnikom in drva jemljeta iz skupne drvarnice s sinom, da mu žena kuha in imata tri dnevne obroke na dan, da mu žena tudi pere, saj imata v hiši tekočo vodo, da nobeden od izročevalcev ne potrebuje zdravniške oskrbe, saj sta oba z ženo zdrava. Na vprašanje, na kakšen način je tožnikov sin kršil izročilno pogodbo, je tožnik povedal, da je dal krave ven iz štale, pa tudi svinje, da je vse prodal in ima sedaj v štali ovce. Povedal je še, da mu sin ne pusti voziti traktorja s prikolico, ker je pri njih sam hrib.

2. Nato se tožena stranka sklicuje na določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po proučitvi tožnikove prošnje in listin v spisu ugotavlja, da je zadeva očitno nerazumna in da tožnik v zvezi z vložitvijo tožbe na razvezo izročilne pogodbe z dne 11. 6. 2011 nima možnosti na uspeh. Sklicuje se tudi na 555. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da lahko izročitelj prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Ugotavlja, da iz predmetne izročilne pogodbe izhaja, da si je prosilec kot izročevalec izboril zase in za ženo brezplačno bivanje v stanovanjski hiši v pritličju, souporabo gospodarskega poslopja, dvorišča, vrta, ogrevano stanovanje, redno hrano, po potrebi pomoč pri gospodinjskih opravilih, prevozov do zdravnika, namestitev v bolnišnici in v primeru starostne onemoglosti ali bolezni namestitev v domu za ostarele. Tožnik je na zaslišanju izrecno navedel, da imata z ženo skupno gospodinjstvo, da žena poskrbi za vsa gospodinjska opravila, da imata redno prehrano, ogrevano stanovanje in da mu ničesar ne manjka ter da sta z ženo trenutno zdrava. Glede na navedeno tožena stranka ocenjuje, da prevzemnik obveznosti iz izročilne pogodbe v pretežni meri izpolnjuje ter da gre samo za nestrinjanje izročevalca v zvezi z odločitvami prevzemnika v smeri vodenja kmetije (preusmeritev iz živinoreje in rejenja svinj na drobnico) in ravno tako preprečevanje vožnje traktorja s prikolico po nevarnem terenu izročevalcu, ki mu je odvzeto vozniško dovoljenje ter ostala nerazumevanja, ki so običajna v okviru družine, niso zadostna podlaga za preklic izročilne pogodbe v skladu s 555. členom OZ. Pri tem se sklicuje tudi na nekatere (navedene) sodbe Višjega sodišča. 3. Tožnik zoper navedeno odločbo vlaga tožbo, ker meni, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje. Tožena stranka se je spustila na področje, za katero ni pristojna, saj gre za odločanje o problematiki, ki se nanaša na razvezo oziroma preklic izročilne pogodbe. Če pa se je tožena stranka že spustila na navedeno področje, pa bi morala bolj temeljito raziskati celotno zadevo, najmanj pa tako, da bi izvedla še druge dokaze in zaslišala še druge osebe, ki so tako ali drugače povezani z izpolnjevanjem sporne izročilne pogodbe, med njimi vsaj prevzemnika in prosilčevo ženo. Tožena stranka tega ni storila, temveč je zadevo poenostavila in tako ni ugotovila pravilnega dejanskega stanja. V zadnjem odstavku obrazložitve navaja, da prevzemnik svoje obveznosti iz izročilne pogodbe v pretežni meri izpolnjuje, s tem pa dejansko pritrjuje tožniku, da ni vse tako kot bi moralo biti. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po določbah 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (bpp) kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev bpp. Tako se predvsem upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Pri presoji upravičenosti do dodelitve bpp je torej eden izmed pogojev tudi presoja, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec uveljavlja bpp, verjeten izgled za uspeh. Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da zadeva, v zvezi s katero tožnik uveljavlja bpp, po določbah 24. člena ZBPP nima verjetnega izgleda za uspeh.

8. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožena stranka je na podlagi določb 24. člena ZBPP pravilno odločila, ko je prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za razvezo izročilne pogodbe zavrnila. Pri svoji odločitvi se je pravilno oprla na določbe 24. člena ZBPP glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev bpp oziroma glede razumnosti zadeve in verjetnega izgleda za uspeh. Na podlagi tožnikove izjave v spremnem dopisu in njegovega zaslišanja je tožena stranka pravilno ugotovila, da v konkretnem primeru zadeva, v zvezi s katero tožnik uveljavlja bpp, nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je pri svoji odločitvi tudi pravilno upoštevala določbe 555. člena OZ.

9. Glede na navedeno sodišče tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. Tožena stranka je pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje. Tožena stranka se ni spustila na področje, za katero ni pristojna, saj se ni ukvarjala z vsebinskim odločanjem v zadevi, temveč je le ugotavljala pogoje za dodelitev bpp. Tožnik, na katerem je dokazno breme, v upravnem postopku ni predlagal zaslišanja prič, temveč je zaslišanje prič predlagal šele v tožbi, kar pa je prepozno in zato ne more biti upoštevno.

10. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.