Jedro

Četudi je bila po mnenju sodišča glede na položaj in nesporna dosedanja napredovanja tožnice ter v primerjavi z ostalimi uvrstitvami okrajnih sodnikov svetnikov, ki so bili 1. januarja 2008 še na položaju okrajnega sodnika in so šele po tem datumu napredovali na sodniško mesto okrožnega sodnika ter s tem tudi v višji, 51. plačni razred, tožnica s takšno uvrstitvijo v 48. plačni razred postavljena v neenakopraven položaj, sodišče ne more, glede na takrat veljavno zakonodajo sprejeti drugačne odločitve, kot jo je tožena stranka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka 2/09-250 z dne 17. 9. 2009 je tožena stranka odločila, da se predlog okrožne sodnice A.A. na Okrožnem sodišču B.(tožnice v tem sporu) za uvrstitev v 51. plačni razred od 1. 7. 2008 dalje, zavrne. Svojo odločitev tožena stranka utemeljuje s tem, da je tožnica (okrožna sodnica) v vlogi z dne 29. 6. 2009 predlagala, da se jo od 1. 7. 2008 uvrsti v 51. plačni razred. Za takšno uvrstitev v 51. plačni razred ni utemeljenih razlogov niti v Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, številka 94/07, dalje ZSS), niti v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, številka 95/07, dalje ZSPJS). Tožnica je bila z odločbo Sodnega sveta, številka 2/04-45 z dne 4. 3. 2004, imenovana na položaj svetnice okrajnega sodišča in na podlagi tedaj veljavne določbe četrtega odstavka 50. člena ZSS uvrščena v plačni razred 2,94. Z odločbo tožene stranke, številka 2/07-353 z dne 14. 6. 2007 je bila imenovana na sodniško mesto okrožne sodnice na B., pri čemer je obdržala plačilni razred 2,94, ki ga je imela kot svetnica okrajnega sodišča. Razlog je v tem, da je bila kot svetnica okrajnega sodišča uvrščena v najvišji plačilni razred prve plačilne skupine, v kateri so bili skladno z določbo 44. člena ZSS, okrajni in okrožni sodniki ter svetniki okrajnih sodišč. V skladu s tedaj veljavno zakonodajo je bila uvrščena v plačilni razred 2,94, saj v višji plačilni razred kot okrožna sodnica ni mogla napredovati. Na podlagi prevedbene odločbe Sodnega sveta, številka 56-01/98-1/2 z dne 24. 12. 2007, je bila v skladu z določbami ZSPJS prevedena v 47. in uvrščena v 48. plačilni razred, pri čemer je bilo pravilno upoštevano, da je bila že imenovana na sodniško mesto okrožne sodnice. Podlaga je bil Akt o prevedbi nominalnih zneskov osnovnih plač sodniških mest in prevedbi nominalnih zneskov osnovnih plač sodnikov ter njihovi uvrstitvi v plačilne razrede, številka 1/07 z dne 6. 12. 2007. Res je, da bi tožnica, če ne bi bila pred spremembo zakonodaje napredovala na sodniško mesto okrožne sodnice, kot svetnica okrajnega sodišča s prevedbeno odločbo uvrščena v 50. plačni razred, nato pa bi bila ob kasnejšem imenovanju na sodniško mesto okrožne sodnice na podlagi določbe 34.b člena ZSS uvrščena v 51. plačni razred. Ker je bila na mesto okrožne sodnice imenovana že pred 1. januarjem 2008, ko so se na podlagi 32. člena ZSPJS-G začele plače funkcionarjev obračunavati v skladu z določbami ZSPJS, je izgubila položaj svetnice okrajnega sodišča, v plačni razred pa je bila uvrščena kot okrožna sodnica. Tisti sodniki, ki so bili 1. januarja 2008 še na položaju okrajnega sodnika svetnika in so šele po tem datumu napredovali na sodniško mesto okrožnega sodnika, so bili zaradi spremembe zakonodaje uvrščeni v višji plačni razred. Z uvrstitvijo v 48. plačni razred pa sodnici (tožnici) niso bile kršene njene pridobljene pravice, to je svetništvo na okrajnem sodišču, ker je, kot je že navedeno, položaj okrajne sodnice svetnice izgubila z imenovanjem na višje sodniško mesto. Tožnica se je zoper prevedbeno odločbo, številka 56/01/98-1/2 z dne 24. 12. 2007 sicer pritožila, vendar njeni pritožbi ni bilo ugodeno in je postala odločba dokončna, ker ni nobene zakonske podlage za uvrstitev sodnice v 51. plačni razred, zato je bilo treba njen predlog zavrniti.

Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku tožena stranka potrdila in navaja iste dejanske in pravne razloge kot so že navedeni v prvostopni odločbi. Dodatno še navaja, da je pri tožničini uvrstitvi v 48. plačni razred odločilna prav okoliščina, da je bila že pred 1. januarjem 2008, ko so se na podlagi 32. člena ZSPJS-G začele plače funkcionarjev obračunavati v skladu z določbami ZSPJS, imenovana na sodniško mesto okrožne sodnice in je zaradi napredovanja na višje sodniško mesto izgubila položaj okrajne sodnice svetnice. Do različnega obravnavanja sodnikov je prišlo zaradi sprememb v zakonodaji in dejstva, da zakonodajalec ni predvidel takšne situacije, v kakršni se je znašla tožnica, zato ta ne more biti predmet obravnavane zadeve.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesne kršitve določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je osnovno vprašanje, kateri zakon velja in za koga, kaj pomeni napredovanje in položaj in ali je to morda vendarle odvisno od razlage predpisa ali zgolj od položaja nadstropja, v katerem ima sodnik kabinet. Takšna razlaga tožene stranke vodi k tipični jezikovni razlagi. Navaja, da v zakonu piše tako in tako, ne da bi pri tem odločba imela prave razloge, ne da bi pri tem opredelila položaj sodnika, njegovo napredovanje, že pridobljene pravice in enakost med enakimi ali drugačnimi. Sporno in nesprejemljivo je, da je položaj in napredovanje odvisno od okoliščin, ne od napredovanja. Kasneje, ko napreduješ, več možnosti imaš, da boš zaradi napredovanja ali kasnejšega napredovanja, uvrščen takoj v višji plačni razred. Namen napredovanja in uvrstitve v višji plačni razred se kaže prav tem, da je sodnik na višjem položaju, in da je uvrščen v višji plačni razred, kar pomeni šele ustrezno statisfakcijo, navsezadnje tudi plačilo za preteklo uspešno delo in plačilo za delo v vsakem tekočem mesecu od dneva prevedbe oziroma uvrstitve v tak plačni razred na tak položaj ob taki funkciji. Glede na nastanek tega položaja in glede na kariero napredovanja, pa imenujemo tudi to razlago po nastanku, namenu predpisa. V to kariero napredovanja se lahko uvrsti tudi razlaga v zvezi z delovno dobo in uspešnostjo, torej od pridobitve naziva in funkcije sodnik, do najvišjega položaja in funkcije v sodniški službi. Sodniška služba ima svojo kontinuiteto in ni od danes in ne od uveljavitve zakona, ki je tožnici sodeč po odločbi tožene stranke neupravičeno in neutemeljeno in neopravičljivo vzel 51. plačni razred. Tudi adekvatnost kaže na to, da bi v primerjavi s položajem in funkcijo, ki jo je že imela in jo je prerasla, morala biti uvrščena v 51. plačni razred. Gre za pridobljene pravice in smisel te pravice je primerljivost z ostalimi v enakih okoliščinah in enakih pogojih. To je bilo že opisano in še enkrat je potrebno pritegniti tožnici v njenih pritožbenih trditvah, čeprav ne tako očitno jasno in trdo izraženih trditvah, kot takrat, da gre za nelogične in pravne nesmisle. Smisel enakosti je prav enakost med enakimi, enakost do vseh, ne zgolj administrativna ureditev. Ni drugih zakonskih zadržkov, je zgolj administrativni zadržek, potrebno je zakon prebrati in ga pravilno razlagati, ter pri tem upoštevati tolikokrat citirano a pozabljeno ustavo, enakost, varstvo že pridobljenih pravic, namen in razlog.

Tožnica predlaga, da sodišče obe odločbi tožene stranke odpravi in da odloči, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prejema te odločbe v 15. dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja iste predpisne določbe in dejanske razloge za odločitev, kot so že navedeni v obeh odločbah, zato jih sodišče v sodbo ne povzema. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka; Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka v prvostopni odločbi, številka 2/09-250 z dne 17. 9. 2009, kot tudi v pritožbeni odločbi, številka 2/09-840 z dne 17. 12. 2009, navedla pravilne dejanske in pravne razloge za svojo odločitev, zato jih sodišče v izogib ponavljanju ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljeni so zgolj pavšalni tožbeni ugovori, da je osnovno vprašanje, ki se s predlogom tožnice in zavrnitvijo njenega predloga postavlja, kateri zakon velja in za koga, kaj pomeni napredovanje in položaj, ali je to morda odvisno od razlage predpisa, ter da je položaj v plačnem razredu odvisen od okoliščin in ne od napredovanja, s čimer so kršene ustavne pravice. Obe odločbi, s katerima je z vsebinsko razlago zavrnjen predlog za uvrstitev tožnice v 51. plačni razred od 1. 7. 2008 dalje, temeljita na razlagi določb tedaj veljavnega Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, številka 57/2007 – čistopis) in določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, številka 95/07), ki sta bila poleg Zakona o sodiščih (Uradni list RS, številka 94/07) in Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, številka 109/07), pravna podlaga za izdajo tožničine odločbe o določitvi osnovne plače, številka 56-01-1/2 z dne 24. 12. 2007, ki je postala pravnomočna dne 15. 4. 2008. Četudi je bila po mnenju sodišča glede na položaj in nesporna dosedanja napredovanja tožnice ter v primerjavi z ostalimi uvrstitvami okrajnih sodnikov svetnikov, ki so bili 1. januarja 2008 še na položaju okrajnega sodnika in so šele po tem datumu napredovali na sodniško mesto okrožnega sodnika ter s tem tudi v višji, 51. plačni razred, tožnica s takšno uvrstitvijo v 48. plačni razred postavljena v neenakopraven položaj, sodišče ne more, glede na takrat veljavno zakonodajo sprejeti drugačne odločitve, kot jo je tožena stranka. Tožnica s takšno zahtevo retroaktivne uvrstitve v 51. plačni razred od 1. 7. 2008 dalje (ni pa bil postavljen zahtevek za (iz)redno napredovanje po Zakonu o sodniški službi) ne more uspeti, glede na to, da se je prevedba in uvrstitev v plačni razred izvršila s pravnim aktom, ki je postal pravnomočen, vsa do takratna napredovanja tožnice pa tudi niso sporna.

Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba na zakonu utemeljena.

K točki 2 izreka; Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.