Jedro

Prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja ni dovoljeno izreči, če je med storitvijo posameznih prekrškov ali med pravnomočnostjo posameznih odločb o prekrških preteklo več kot dve leti in če sta pretekli dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke, zaradi katerih je dosegel predpisano število kazenskih točk. Dejstvo, da je od pravnomočnosti plačilnega naloga PPP Ljubljana tj. 30. 3. 2012 do dneva izdaje izpodbijanega sklepa 15. 4. 2014 preteklo več kot dve leti, za pravilnost izpodbijane odločitve ni bistveno.

Ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje, je glede dejanskega stanja praviloma vezano na dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Kasnejše spremembe glede dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je mogoče upoštevati le, če je do njih prišlo zaradi dejstev, ki so sicer obstajala že v času odločanja sodišča prve stopnje o zadevi, vendar sodišče prve stopnje z njimi ni bilo seznanjeno. Potek časa od nastopa pravnomočnosti do vročitve sklepa o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije pa ni takšna sprememba, ki bi jo bilo mogoče upoštevati na pritožbeni stopnji.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje na dan 19. 1. 2014, ter mu naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter zmotne uporabe materialnega prava (1. in 2. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da je sodišče upoštevalo tudi 8 kazenskih točk, ki so bile storilcu izreče s plačilnim nalogom z dne 21. 3. 2012, ki je postal pravnomočen 30. 3. 2012, torej več kot dve leti pred izdajo izpodbijanega sklepa. Če bi sodišče ravnalo pravilno in tega naloga zaradi preteka dveh let ne bi upoštevalo, ne bi moglo ugotoviti, da je bilo storilcu s pravnomočnostjo plačilnega naloga z dne 19. 1. 2014 skupaj izrečenih 19, pač pa zgolj 11 kazenskih točk. S pritožbo pa uveljavlja tudi neenako obravnavo, saj storilcu kot tujcu pred iztekom prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja ni bila dana možnost zaprositi za odlog izvršbe prepovedi, kot jo imajo pri zadnjih spremembah zakonodaje vsi slovenski vozniki. S tem je deležen neenake obravnave, ki je posledica nekonsistentnih in nedodelanih parcialnih sprememb zakonodaje, ne pa kakšnega razumnega in utemeljenega razloga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmetni izpodbijani sklep temelji na ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je bilo storilcu s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Ljubljana z dne 21. 3. 2012, ki je postal pravnomočen 30. 3. 2012, za prekršek storjen z dne 21. 3. 2012, izrečenih 8 kazenskih točk, in s plačilnim nalogom Policijske postaje Ljubljana Bežigrad z dne 19. 1. 2014, ki je postal pravnomočen 28. 1. 2014, izrečenih skupno 11 kazenskih točk, za prekrška storjena 19. 1. 2014. Ker je tako bilo storilcu po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje izrečenih skupno 19 kazenskih točk v cestnem prometu za prekrške storjene z motornim vozilom B kategorije, je sodišče prve stopnje storilcu, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, na podlagi osmega odstavka 22. člena ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerima je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

5. V skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena sodišče imetniku tujega vozniškega dovoljenja, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta in to za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oz. Izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Sklep, s katerim izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, sodišče izda na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence izrečenih kazenskih točk. Navedeno pomeni, da sodišče v predmetnem postopku ugotavlja, ali je bilo storilcu z odločbami o prekrških, ki so postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške, ki jih je storil v obdobju dveh let, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega 18 ali več kazenskih točk. Sklep sodišča pa mora biti izdan pred potekom dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero je storilec dosegel predpisano število kazenskih točk. Povedano drugače to pomeni, da prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja ni dovoljeno izreči, če je med storitvijo posameznih prekrškov ali med pravnomočnostjo posameznih odločb o prekrških preteklo več kot dve leti in če sta pretekli dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke, zaradi katerih je dosegel predpisano število kazenskih točk. 6. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa zakonito in utemeljeno upoštevalo tudi kazenske točke, ki so storilcu bile izrečene s plačilnim nalogom PPP Ljubljana z dne 21. 3. 2012, ki je postal pravnomočen 30. 3. 2012, saj je prekršek, za katerega mu je bilo izrečenih 8 kazenskih točk, storil 21. 3. 2012, naslednja dva prekrška, za katera mu je bilo izrečenih skupno 11 kazenskih točk pa je storil 19. 1. 2014, plačilni nalog, s katerim so mu bile izrečene kazenske točke za ta dva prekrška, pa je postal pravnomočen 28. 1. 2014. Tako niti med storitvijo prekrškov, za katere je storilcu bilo izrečenih skupno 19 kazenskih točk, niti med pravnomočnostjo plačilnih nalogov, ki ju je sodišče prve stopnje upoštevalo pri izdaji izpodbijanega sklepa, ni preteklo več kot dve leti, prav tako pa je sodišče prve stopnje sklep o prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljena na ozemlju Republike Slovenije izdalo že 15. 4. 2014 tj. pred potekom dveh let od pravnomočnosti plačilnega naloga z dne 19. 1. 2014. Dejstvo, da je od pravnomočnosti plačilnega naloga PPP Ljubljana tj. 30. 3. 2012 do dneva izdaje izpodbijanega sklepa 15. 4. 2014 preteklo več kot dve leti, za pravilnost izpodbijane odločitve ni bistveno. Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ne bi smelo upoštevati plačilnega naloga PPP Ljubljana z dne 21. 3. 2012, so tako neutemeljene.

7. Tudi dejstvo, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje bil izdan že 15. 4. 2014, storilcu pa je bil vročen šele 28. 12. 2015 (ker je pri vročanju izpodbijanega sklepa storilcu prišlo do zapletov zaradi vročanja v tujino), na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje, je glede dejanskega stanja praviloma vezano na dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Kasnejše spremembe glede dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je mogoče upoštevati le, če je do njih prišlo zaradi dejstev, ki so sicer obstajala že v času odločanja sodišča prve stopnje o zadevi, vendar sodišče prve stopnje z njimi ni bilo seznanjeno. Potek časa od nastopa pravnomočnosti do vročitve sklepa o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije pa ni takšna sprememba, ki bi jo bilo mogoče upoštevati na pritožbeni stopnji. Nenazadnje je treba poudariti, da četrti odstavek 207. člena ZP-1 določa, da se kazenske točke iz skupne evidence kazenskih točk izbrišejo po dveh letih od nastopa pravnomočnosti odločbe, le v primeru, če storilec v tem obdobju ne doseže ali preseže predpisano število kazenskih točk. V tem primeru ima namreč sodišče možnost v dveh letih od pravnomočnosti plačilnega naloga oziroma odločbe o prekršku, s katero je storilec dosegel ali presegel predpisano število kazenskih točk, izreči ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja oziroma Republike Slovenije. Poleg tega pa je treba izpostaviti tudi, da iz izpisa iz skupne evidence kazenskih točk izhaja, da je storilcu bilo naknadno vpisanih še dodatnih 21 kazenskih točk, od tega 18 kazenskih točk s sodbo Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 10. 9. 2014, kar pomeni, da bi bilo sodišče dolžno v vsakem primeru storilcu izreči prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije tudi v primeru, če plačilna naloga Postaje prometne policije Ljubljana in Policijske postaje Ljubljana Bežigrad ne bi bila več vpisana v skupni evidenci kazenskih točk. 8. Ker v predmetnem postopku sodišče odloča zgolj o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije in je pritožbeno sodišče pri tem vezano na presojo pravilnosti in zakonitosti izreka takega ukrepa, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe, da storilcu kot imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni bila dana možnost odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, kar ga spravlja v neenakopraven položaj z imetniki vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji, ki imajo možnost zaprositi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. O tem vprašanju bi bilo mogoče odločati šele, če bi storilec kljub temu, da ni prejel pravnega pouka o možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve izrečenega ukrepa, tak predlog pri sodišču tudi vložil, v nobenem primeru pa obravnavani postopek take presoje ne vključuje.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo je odmerilo v skladu s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse, ki jo je storilec dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, bo storilca pozvalo sodišče prve stopnje.