Jedro

Vendar pa pisna ponudba veže ponudnika, četudi je ni podpisala pooblaščena oseba, če: - je ponudba dana na ponudnikovem poslovnem papirju, ki ga uporablja v svojem poslovanju, z njegovim natiskanim ali odtisnjenim imenom; - če je ponudba opremljena s ponudnikovim pečatom ali z njegovo štampiljko in je podpisana na običajen način; - se ponudba nanaša na posel, s katerim se ponudnik redno ukvarja in ne presega obsega njegovega normalnega poslovanja in - če nasprotna stranka ni vedela, da je ponudbo podpisala nepooblaščena oseba (splošne uzance za blagovni promet - uzanca 21; tako pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS, z dne 14.12.1994; Odločbe VSS III Ips 156/98, 23/94)

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 6 Ig 2003/07243 z dne 2.9.2003 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 477.546,00 SIT z obrestmi (2. točka izreka).

Tožeča stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo "razveljavi" (smiselno spremeni) in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 6 Ig 2003/07243 z dne 2.9.2003 v celoti vzdrži v veljavi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne ter izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo del, ki jih je opredelilo kot gradbena dela, zavrnilo z utemeljitvijo, da mora biti gradbena pogodba v skladu z določbo 630. člena ZOR sklenjena v pisni obliki, da pogodbe v takšni obliki med strankama ni, da pa v kolikor bi sodišče štelo za pisno gradbeno pogodbo naročilnico št. 15 z dne 12.4.2000, iz nje ne izhaja ne določen načrt, niti ni določena cena (1. odstavek 630. člena ZOR). Prvostopno sodišče je presojalo veljavnost pogodbe tudi v smislu določbe 73. člena ZOR in zaključilo, da tožeča stranka "ni dokazala, da je svoje obveznosti domnevno prevzete s sporno pogodbo, izpolnila". Takšni zaključki prvostopnega sodišča pa so zmotni oziroma preuranjeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka dokazovala obstoj poslovnega razmerja med pravdnima strankama, med drugim z originalno, podpisano naročilnico tožene stranke (oziroma njene pravne predhodnice) z dne 12.4.2000, iz katere je razvidno, katera dela je tožena stranka naročila in na katerih objektih. Trdila je, da je naročilnico (in dogovor o varnosti pri delu z dne 12.4.2000) podpisala zakonita zastopnica tožene stranke in za te trditve predlagala dokaze (zaslišanje strank, prič, postavitev izvedenca grafologa). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sicer trdila, da naročilnice ni podpisala. Vendar pa pisna ponudba veže ponudnika, četudi je ni podpisala pooblaščena oseba, če: - je ponudba dana na ponudnikovem poslovnem papirju, ki ga uporablja v svojem poslovanju, z njegovim natiskanim ali odtisnjenim imenom; - če je ponudba opremljena s ponudnikovim pečatom ali z njegovo štampiljko in je podpisana na običajen način; - se ponudba nanaša na posel, s katerim se ponudnik redno ukvarja in ne presega obsega njegovega normalnega poslovanja in - če nasprotna stranka ni vedela, da je ponudbo podpisala nepooblaščena oseba (splošne uzance za blagovni promet - uzanca 21; tako pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS, z dne 14.12.1994; Odločbe VSS III Ips 156/98, 23/94) Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je naročilnica tožene stranke št. 15 z dne 12.4.2000 pisana na poslovnem papirju tožene stranke (oziroma njene pravne predhodnice) z njenim natiskanim imenom, opremljena je z njeno štampiljko in je podpisana. Tožena stranka ni trdila, da se ponudba ne bi nanašala na posel, s katerim se tožena stranka redno ukvarja oziroma na posel, ki bi presegal obseg njenega normalnega poslovanja, niti ni trdila, da bi tožeča stranka vedela, da je ponudbo podpisala nepooblaščena oseba. Tožeča stranka pa s tem, ko trdi, da je ponudbo podpisala zakonita zastopnica tožene stranke, s tem torej smiselno trdi, da v kolikor jo je podpisala nepooblaščena oseba, tega ni vedela. V kolikor pa je naročilnico podpisal B. J., pa tožena stranka sama navaja, da med pravdnima strankama ni sporno, da je bil le-ta od dne 27.7.1999 do dne 26.5.2000 prokurist pri toženi stranki. Kot prokurist pa je bil v skladu z zakonom pooblaščen tudi za izdajo naročilnice.

Ker torej naročilnica tožene stranke ustreza pogojem, ki morajo biti izpolnjeni po 21. uzanci za blagovni promet, da ponudba v njej veže ponudnika, četudi je ni podpisala pooblaščena oseba, je ta glede na to, da je tožeča stranka ponudbo tožene stranke sprejela, saj trdi, da je dela po naročilnici opravila, zadosten dokaz o obstoju poslovnega razmerja med pravdnima strankama. Izvedba drugih dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka v podporo trditvam o obstoju poslovnega razmerja med pravdnima strankama se tako ob gornjih ugotovitvah o dokazni moči naročilnice, izkaže kot nepotrebna.

Prvostopno sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da iz naročilnice ne izhaja ne določen načrt ne cena. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pod opombo v naročilnici sama zapisala, da naroča izvedbo hidroizolacijskih del po priloženih načrtih na objektih, ne trdi pa, da teh načrtov ni predložila. Poleg tega so dela v sami naročilnici tudi opisana. Zgolj dejstvo, da v naročilnici ni zapisana cena, naročilnici še ne odvzema dokazne moči glede obstoja poslovnega razmerja med pravdnima strankama, niti ne more biti razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Pritožnik ima torej prav, ko pravi, da je že naročilnica zadosten dokaz o obstoju poslovnega razmerja med pravdnima strankama.

Prvostopno sodišče je nadalje zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je dela, ki jih vtožuje opravila. Ocenilo je, da je izpovedba J. B. neprepričljiva in v nasprotju z listinskimi dokazi. Ugotovilo je, da je navedena priča trdila, da je z vtoževanim računom zaračunala vsa dela, opravljena v T. tovarni, Č. in v K., računi, ki jih je predložila tožena stranka, pa naj bi dokazovali nasprotno. Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je temeljilo svoje zaključke zgolj na izpovedbi B.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka na zgoraj navedene račune tožene stranke odgovorila, da ti dokazujejo prejšnje posle med pravdnima strankama, ki nimajo nobene zveze s spornim poslom in za te trditve predlagala dokaze (med drugim pribavo gradbenega dnevnika). Prvostopno sodišče predlaganih dokazov ni izvajalo, niti se do teh trditev tožeče stranke ni opredelilo. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je tožeča stranka predlagala tudi druge dokaze za svoje trditve, da je vtoževana dela opravila (zaslišanje prič, strank). Ker prvostopno sodišče predlaganih dokazov ni izvajalo, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka predlagala pribavo gradbenega dnevnika, ki naj bi ga imela tožeča stranka oziroma investitor družba E. d.d. - v stečaju tudi v zvezi z ugovorom tožene stranke, naj tožeča stranka dela specificira ter datumsko in količinsko opredeli. Tožeča stranka je namreč trdila, da bo dela lahko specificirala, ko bo prejela gradbene dnevnike, ki so pri toženi stranki oziroma investitorju, in predlagala, naj jih predložita. Navedeno je sodišču narekovalo postopanje po 227. oziroma 228. členu ZPP.

Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da je prvostopno sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu pritožnika, da se zadeva dodeli drugemu sodniku, saj zgolj trditev, da si je sodnica, ki je v zadevi sodila, že ustvarila sliko o vseh predlaganih dokazih, ne more biti utemeljen razlog za postopanje po 356. čl. ZPP.

Prvostopno sodišče naj v ponovljenem postopku izvede dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka v dokaz trditev, da je vtoževana dela opravila. Zasliši naj odločilne priče, stranki, izvede postopek po 227. členu oziroma 228. členu ZPP. Nato pa naj na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov (8. člen ZPP) o tožbenem zahtevku tožeče stranke ponovno odloči. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.