Jedro

Etažna lastnina lahko nastane samo v stavbi, ki ima vsaj dva dela s pravnim položajem posameznega dela stavbe, s katerima je mogoče samostojno razpolagati.

Zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine nima vpliva na zatrjevano solastninsko pravico pritožnice na stavbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi brez naslova z ID znakom ...-396. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožila Občina, ki v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da stavba nekdanje pekarne, zdaj z ID znakom ...-396, ni bila izvzeta iz nacionalizacije, ampak je na podlagi temeljne nacionalizacijske odločbe z dne 15. 10. 1959 prešla v družbeno lastnino. Napačna je ugotovitev sodišča, da gre za pomožni objekt na funkcionalnem zemljišču stavbe S. 14 in 14a, ki je namenjen stavbi kot celoti in je zato njen skupni del. Stavba je bila vodena v fondu poslovnih prostorov pritožnice. Posamezni del stavbe z ID znakom ...-396-1 v površini 33,36 m2, ki stoji na parc. št. 3028 k. o. ..., je v lasti pritožnice, kar pomeni, da je solastnica objekta, stavbišča in skupnega dvorišča. Ni res, da stavba nima dveh posameznih delov. Iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in sklepa GURS, OGU A., z dne 11. 10. 2011, o vpisu stavbe v kataster stavb, izhaja, da ima stavba dva posamezna dela z ID znakom ...-396-1 in ...-396-2, zato bi sodišče moralo ugoditi predlogu in izdati odločbo, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine.

3. Na pritožbo so odgovorili udeleženci, ki jih poslej zastopa odvetnik M. M. Predlagajo zavrnitev pritožbe, soglašajo z razlogi izpodbijanega sklepa in obrazloženo nasprotujejo pritožbenim trditvam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Etažna lastnina je po prvem odstavku 105. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo (drugi odstavek 105. člena SPZ), medtem ko so skupni deli zgradbe namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (tretji odstavek 105. člena SPZ); pri tem je solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu (četrti odstavek 105. člena SPZ).

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno izhajalo iz navedene definicije etažne lastnine. Materialnopravno pravilno je zaključilo, da lahko etažna lastnina nastane samo v stavbi, ki ima vsaj dva dela s pravnim položajem posameznega dela stavbe, s katerima je mogoče samostojno razpolagati.

7. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Po podatkih katastra stavb ima namreč stavba brez naslova z ID znakom ...-396 samo en del stavbe s pravnim položajem posameznega dela stavbe v izmeri 33,36 m2 (z ID znakom ...-396-1), drugi del stavbe pa ima pravni položaj skupnega dela stavbe v izmeri 67,76 m2 (z ID znakom ...-396-2). Temu dejstvu pritožnica v postopku na prvi stopnji ni oporekala. Pritožbena trditev, da ima stavba dva posamezna dela, je očitno protispisna, saj nasprotuje sklepu Geodetske uprave Republike Slovenije št. 02132-01568/2020 z dne 11. 10. 2011, na podlagi katerega je bila stavba vpisana v kataster stavb in tudi elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb z dne 14. 10. 2010, na katerega se sklicuje pritožba.

8. Glede na ugotovljeno dejansko stanje drugačna odločitev o predlagani vzpostavitvi etažne lastnine, ki si jo je obetala pritožnica, ni mogoča. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izreklo tudi o preostalih trditvah prve udeleženke, ki jih zdaj ponavlja pritožba, čeprav za odločitev niso bile bistvene. Zavrnitev predlagane vzpostavitve etažne lastnine nima vpliva na zatrjevano solastninsko pravico pritožnice na stavbi. Na pritožbene trditve o tem, ali in v kakšnem obsegu je bila stavba izvzeta iz nacionalizacije, zato ni treba odgovarjati.

9. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. V postopku na prvi stopnji tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih kršitev, drugih pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 216. člena istoimenskega veljavnega zakona (ZNP-1).

10. Pritožnica ni priglasila pritožbenih stroškov. Udeleženci, ki so odgovorili na njeno pritožbo, pa morajo ne glede na doseženi pritožbeni uspeh stroške za odgovor kriti sami (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).