Jedro

Rok za izdajo odločbe o pritožbi teče od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Pri tem je mišljen organ prve stopnje, ki je tisti, ki prejme pritožbo, oziroma ki mu je pritožba izročena. Razlog, zaradi katerega je prišlo do prekoračitve roka, ki se omenja v odgovoru na tožbo (ker pritožba ni bila poslana v reševanje organu druge stopnje), pri tem ni pomemben.

Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa je izpolnjena tudi v primeru, če je bila zahteva za izdajo odločbe poslana organu prve stopnje. Izpolnjen je tudi pogoj pretečenega naknadnega sedemdnevnega roka, v katerem bi moral drugostopenjski organ izdati odločbo o pritožbi. Pri tem je sodišče upoštevalo, da bi morala biti tudi zahteva za izdajo odločbe, enako kot pred tem pritožba, v skladu z določbami ZUP odstopljena organu druge stopnje nemudoma oziroma „brez odlašanja“. Le na ta način je namreč mogoče doseči namen tožbe zaradi molka organa, ki je v tem, da se stranki, ki ji ni bila izdana odločba v predpisanih rokih, omogoči sodno varstvo njenih pravic in koristi ter obenem prepreči nedopustno podaljševanje postopka odločanja o pritožbi s strani organa prve stopnje.

Izrek

Tožbi se ugodi. Ministrstvo za finance je dolžno v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe odločiti o pritožbi tožeče stranke proti sklepu Davčnega urada Ljubljana št. DT 42918-54647/2013-7-08-3221-03 z dne 25. 7. 2014.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 17. 6. 2015 vložila tožbo zaradi molka Ministrstva za finance kot organa druge stopnje o pritožbi, ki jo je vložila zoper sklep davčnega organa prve stopnje, ki je navedena v izreku te sodbe. V tožbi navaja, da je bila zoper izpodbijani sklep dne 26. 8. 2014 vložena pritožba, da odločbe o pritožbi (še) ni dobila ter da odločbe ni dobila kljub ponovni urgenci, ki jo je vložila 16. 3. 2015. Zato predlaga sodišču, da naloži toženi stranki, da odloči o pritožbi in ji posreduje odločbo.

2. Organ druge stopnje v odgovoru na poziv sodišča, da pošlje upravne spise in pojasni, zakaj še ni odločil o pritožbi, predlaga, da sodišče tožbo kot vloženo prezgodaj zavrže, ker ni izpolnjen pogoj za tožbo iz drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da v zadevi ni prejel zahteve tožeče stranke za odločitev o pritožbi, prav tako pa mu tudi še ni bila s strani organa prve stopnje posredovana v reševanje pritožba. Zato zanj še ni pričel teči rok iz 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Obenem opozarja, da urgenca tožeče stranke z dne 16. 3. 2015 nanj ni naslovljena in da je kot drugostopni organ ni prejel. 3. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah in predlogih.

4. Tožba je utemeljena.

5. V drugem odstavku 28. člena ZUS-1 je določeno, da sme stranka, če drugostopni organ v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

6. V citiranih določbah ZUS-1 in tudi v nobeni drugi določbi ZUS-1 ni določeno, da je treba tako vlogo nasloviti oziroma jo vložiti neposredno pri drugostopnem organu. Prav tako ni določeno, da ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka drugostopnega organa, če taka zahteva ni neposredno vložena oziroma naslovljena nanj. Primere, ko je vloga vložena pri napačnem upravnem organu, rešuje določba 65. člena ZUP, kjer je med drugim določeno, da organ, ki prejme po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, takšno vlogo brez odlašanja poslati pristojnemu organu in to sporočiti stranki. Zato je po mnenju sodišča procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopnega organa izpolnjena tudi v primeru, če je bila vloga poslana organu prve stopnje, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Enako stališče je večkrat zavzelo tudi že Vrhovno sodišče (npr. v zadevi I Up 454/2007 in I Up 396/2009).

7. Izpolnjen je tudi pogoj pretečenega dvomesečnega roka za odločanje o pritožbi iz 256. člena ZUP. Rok za odločbo o pritožbi namreč teče od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Pri čemer je kot organ mišljen organ prve stopnje, ki je tisti, ki prejme pritožbo, oziroma ki mu je pritožba izročena. V konkretnem primeru iz spisov ne sledi, da bi pritožba ne bila popolna, kar pomeni, da je dvomesečni rok za odločitev o pritožbi (vloženi 26. 8. 2014) do vložitve tožbe (17. 6. 2015) v konkretnem primeru (več kot) potekel. Razlog, iz katerega je prišlo do prekoračitve roka in ki se omenja v odgovoru na tožbo (ker pritožba ni bila poslana v reševanje organu druge stopnje), pri tem ni pomemben. Pogoj za tožbo je le pretečen predpisan dvomesečni rok, ki je, kot že rečeno, izpolnjen.

8. Izpolnjen pa je po presoji sodišča tudi pogoj pretečenega naknadnega sedemdnevnega roka, v katerem mora oziroma bi moral drugostopni organ izdati odločbo o pritožbi. Pri tem je sodišče upoštevalo, da bi morala biti tudi zahteva, enako kot pred tem pritožba, v skladu z določbami 65. člena ZUP odstopljena organu druge stopnje nemudoma oziroma „brez odlašanja“. Ker to ni bilo storjeno in je bila zahteva posredovana organu druge stopnje šele po vložitvi tožbe skupaj s spisi zadeve, je šteti, da je zakonski rok sedmih dni potekel takrat, ko bi zahteva v skladu z zakonom morala biti odstopljena pritožbenemu organu, to pa je bilo z ozirom na zakonski rok („brez odlašanja“) in datum, ko je bila zahteva vložena (16. 3. 2015) nedvomno že pred vložitvijo tožbe (17. 6. 2015). Le na ta način je namreč mogoče doseči namen tožbe zaradi molka organa, ki je v tem, da se stranki, ki ji ni bila izdana odločba v predpisanih rokih, omogoči sodno varstvo njenih pravic in koristi in obenem prepreči nedopustno podaljševanje postopka odločanja o pritožbi s strani organa prve stopnje.

9. Sodišče je zato na podlagi 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki v skladu s pooblastili iz citirane določbe naložilo, da odloči o pritožbi v roku, navedenem v izreku sodbe.

10. Glede na opisano in nesporno dejansko podlago je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.