Jedro

Tožnik je pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo v upravnem sporu zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, s katero je izpodbijal sklep Delovnega sodišča v Kopru z dne 14. 3. 2016. Z vlogo z dne 31. 5. 2016 je sodišču sporočil, da tožbo umika, zato je sodišče postopek ustavilo.

Izrek

I. Postopek se ustavi.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

K točki I izreka:

1. Tožnik je pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo v upravnem sporu zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, s katero je izpodbijal sklep Delovnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 84/2009 z dne 14. 3. 2016. Sodišče je s tožbo seznanilo tudi stranko z interesom A.A. Z vlogo z dne 31. 5. 2016 je tožnik sodišču sporočil, da tožbo umika.

2. 34. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Če se tožba umakne, sodišče postopek s sklepom ustavi, o tem pa v pripravljalnem postopku pred glavno obravnavo odloči predsednik senata (46. člen ZUS-1). Skladno z opisano zakonsko določbo in umikom tožbe, je sodišče postopek ustavilo, kot to izhaja iz točke I. izreka tega sklepa.

K točki II izreka:

3. V postopku so stroške postopka priglasili tožnik, tožena stranka in prizadeta stranka. Odločitev o stroških tožnika in tožene stranke temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče postopek ustavi.

4. Odločitev o stroških prizadete stranke je sodišče sprejelo na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (tako Vrhovno sodišče RS, primeroma v sklepu I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013) in se v upravnem sporu, na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. Pravna podlaga za stroškovno odločitev je prvi odstavek 158. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi vložene tožbe, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek ter tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Določbi drugega odstavka 158. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP se namreč ne izključujeta, zato je treba za priznanje stroškov odgovora na tožbo, ki je bila umaknjena, preizkusiti, ali so bili ti potrebni (tako Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 266/2015 z dne 16. 2. 2016). Odločitev ali so bili stroški potrebni sprejme sodišče po presoji vseh okoliščin.

5. Prizadeta stranka A.A. je po tem, ko jo je sodišče seznanilo s tožbo, nanjo odgovorila in zahtevala, med drugim, tudi povrnitev stroškov postopka, vendar pa sodišče ocenjuje, da ti za postopek niso bili potrebni. Stroški za posamezno vlogo so namreč potrebni stroški, če so v vlogi stranke navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, oziroma vplivajo na odločitev sodišča (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu, št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015, tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 1606/2014 z dne 6. 11. 2015, itd.). Sodišče je odločitev v konkretni zadevi sprejelo izključno na umika tožbe, ki ga je podal tožnik, kar pomeni, da navedbe prizadete stranke v odgovoru na tožbo na to odločitev niso vplivale oziroma k njej niso pripomogle. Sodišče je zato zahtevek prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka, na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrnilo. Ker zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka po vsebini pomeni, da tudi prizadeta stranka sama trpi svoje stroške postopka, je sodišče odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.