Jedro

Pomisleki o delovanju drugih sodišč in ne pristojnega, niso utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP. Prav tako določitve drugega stvarno pristojnega sodišča ne utemeljujejo očitki, ki se nanašajo na nezadovoljstvo stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (ki ne spada pod območje Višjega sodišča v Mariboru) po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zatrjuje več okoliščin, zaradi katerih Okrajno, Okrožno in Višje sodišče v Mariboru naj ne bi zagotavljali videza nepristranskosti sodišča. Trdi, da naj bi predsednik Višjega sodišča v Mariboru v več zadevah odločanja o brezplačni pravni pomoči1 ugodil predlogu za izločitev predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru. Zadeve naj bi z namenom škodovati tožniku dodelil v odločanje predsednici Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je bila predhodno zaposlena na Višjem sodišču v Mariboru in naj bi jo zato predsednik Višjega sodišča v Mariboru gotovo poznal. Poleg tega naj predsednik višjega sodišča ne bi bil pristojen za odločanje o izločitvi. Skladno z veljavnimi pravnimi predpisi naj bi to bilo v pristojnosti Ministra za pravosodje. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru naj bi predloge za svojo izločitev namerno poslala nepristojni osebi, da bi zadeve ostale "pod okriljem" Maribora. Predsednicama Okrožnega sodišča v Mariboru in na Ptuju očita, da sta mu povzročili škodo, ker naj v več postopkih ne bi (pravočasno) odločili o predlogu za nujno brezplačno pomoč, zaradi česar naj bi tožnik zamudil roke za vložitev predloga za dopustitev revizije. Tožnik opisuje, po njegovi oceni, nepravilna in nezakonita ravnanja Okrajnega in Okrožnega sodišča v Mariboru oziroma posameznih sodnikov teh sodišč v več konkretnih postopkih (očitki o zatrjevano neutemeljeni zavrnitvi izločitve delavk CSD, o nezakoniti uvedbi postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, o neobravnavanju tožnika kot oškodovanca v kazenskem postopku in o kršitvah procesnih pravic mld. A. A. v izvršilnih postopkih). Trdi, da naj bi bile praktično v vseh postopkih pred sodišči v Mariboru njegove zadeve dodeljene sodnikom, ki so vodje oddelkov. Ti naj bi imeli več stikov s predsedniki sodišč, zato naj bi bili bolj pod njihovim vplivom ali pa bi lahko imeli vnaprej ustvarjeno mnenje.

2.Toženka na predlog ni odgovorila.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Delegacija pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge zanjo razlagati restriktivno. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

5.Vrhovno sodišče ocenjuje, da iz predloga ne izhaja nobena okoliščina, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti Okrajnega sodišča v Mariboru kot nosilca sodne funkcije.

6.Velik del tožnikovih očitkov se ne nanaša na razpravljajoče Okrajno sodišče v Mariboru, ampak na Okrožni sodišči v Mariboru in na Ptuju ter na Višje sodišče v Mariboru oziroma posamezne sodnike teh sodišč. Pomisleki o delovanju drugih sodišč in ne pristojnega, ni utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP.

7.Tožnikovi očitki, ki se nanašajo na sodišče v tej zadevi, pa po vsebini predstavljajo njegovo nezadovoljstvo s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča, kar prav tako ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, kot je to Vrhovno sodišče odločilo že v več svojih predhodnih zadevah.2

8.Dvoma v nepristranskost Okrajnega sodišča v Mariboru tudi ne utemeljujejo tožnikovi posplošeni pomisleki o dodeljevanju njegovih zadev vodjem posameznih oddelkov sodišč v Mariboru.

9.Vrhovno sodišče dodaja, da tožnik v predlogu omenja, da naj bi zoper Republiko Slovenijo vložil tožbo zaradi protizakonitega in pristranskega sojenja pred Okrajnim, Okrožnim in Višjim sodiščem v Mariboru. Ne poda nobenih navedb o tem, za katero zadevo naj bi šlo, pred katerim sodiščem in v kakšni fazi naj bi bil postopek, prav tako pa tudi ne o tem, da bi ta okoliščina utemeljevala njegov predlog za prenos pristojnosti v tej konkretni zadevi. Ob takšni trditveni podlagi tudi to ne utemeljuje prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.

10.Objektivna nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Mariboru. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

-------------------------------

1In sicer v naslednjih zadevah: Su 131/2026, Su 207/2026, Su 208/2026 in Su 209/2026.

2Prim. odločbo VSRS III R 5/2026 z dne 7. 4. 2026 in odločbo I R 5/2026 z dne 4. 2. 2026.