Jedro

Zahteve za odpis davčnega dolga ni mogoče zavrniti, ne da bi bilo ugotovljeno, da zaradi plačila davčnega dolga ne bo ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Izvršnega sveta skupščine občine z dne 22.6.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo,izdano na podlagi 107.člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90), zavrnila tožnikovo vlogo za odpis dohodnine za leto 1991 v znesku 144.090,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da glede na obrazložen predlog Republiške uprave za javne prihodke-Izpostava Kranj in mnenje Centra za socialno delo, z izterjavo davčnega dolga tožnik in njegova družina ne bodo ogroženi. Center za socialno delo je ugotovil, da tožnik v Avstriji opravlja priložnostna dela kot zidar, za kar na uro prejme 40 do 45 ATS, žena je zaposlena, oba otroka pa sta še šoloobvezna.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Navaja,da je v Avstriji delal le en mesec, nato pa se je vrnil domov in je ves čas brez dela.Sedaj štiričlanska družina živi le od ženinih dohodkov. Obrt je tožnik odjavil, ker ni imel dela. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 107. člena zakona o dohodnini (ZDoh), na kateri temelji izpodbijana odločba, lahko izvršni svet skupščine občine na obrazložen predlog davčnega organa odloči,da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše,če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. V obravnavanem primeru tožena stranka zaključuje,da z izterjavo davčnega dolga preživljanje tožnika in njegove družine ne bo ogroženo. Za tak zaključek tožene stranke pa po presoji sodišča ne more biti podlaga zgolj dejstvo,da tožnik opravlja priložnostna dela v Avstriji in da je zaposlena tudi tožnikova žena,na kar se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi,ne da bi bila ugotovljena višina njunih dohodkov.Prav višina dohodka je namreč odločilna za presojo, ali bi tožnik davčni dolg lahko poravnal, ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih družinskih članov.

Ker je bilo torej v postopku dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in so bila kršena pravila postopka (7.,8.člen zakona o splošnem upravnem postopku), kar bi lahko vplivalo na odločitev o stvari, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih. Zakon o upravnih sporih je sodišče, tako kot zakon o splošnem upravnem postopku, uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS,št.1/91-I).