Jedro

Revizija se dopusti glede bistvene kršitve določb postopka - očitka protispisnosti zaključkov sodišča druge stopnje o dokazovanju ustnega dogovora o tožnikovi (dodatni) plači.

Izrek

Revizija se dopusti glede bistvene kršitve določb postopka - očitka protispisnosti zaključkov sodišča druge stopnje o dokazovanju ustnega dogovora o tožnikovi (dodatni) plači.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 10. 6. 2009, ugotovilo, da mu delovno razmerje ni prenehalo 12. 6. 2009, temveč je trajalo do vključno 22. 11. 2011, prisodilo tožniku odškodnino v višini 1.000 EUR (višji zahtevek iz tega naslova je zavrnilo), naložilo toženi stranki, da prijavi tožnika v zavarovanje za vpis v matično evidenco do 22. 11. 2011, toženi stranki naložilo, da od aprila 2009 do 22. 11. 2011 tožniku obračuna in izplača plačo (pri čemer je upoštevalo tudi ustno dogovorjene zneske plače), mu obračuna in izplača tudi dnevnice (za april, maj in junij 2009), regres za letni dopust (za leta 2009, 2010 in 2011) ter stroške postopka. Sodišče je zavrnilo del zahtevka tožnika za plačo od 11. 6. 2009 do 29. 6. 2009 in od 23. 11. 2011 do 30. 11. 2011 ter zahtevek za reintegracijo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu 32. alinej točke I/5 izreka delno spremenilo, tako da je od aprila 2009 do 22. 11. 2011 tožniku prisodilo le plače, določene v njegovi pogodbi o zaposlitvi, brez upoštevanja ustno dogovorjenih dodatnih zneskov, višji oz. drugačen zahtevek tožnika iz tega naslova pa je zavrnilo. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. V predlogu za dopustitev revizije (le v zvezi z odločitvijo sodišča druge stopnje o zavrnitvi dela tožbenega zahtevka o tožnikovi plači in posledično stroških postopka) tožnik navaja, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse. Navaja, da sta za rešitev zadeve bistveni vprašanji, ali je dopustno, da tožnik s svojim zaslišanjem dokazuje obstoj in vsebino ustnega dogovora o plači, ki je bil sklenjen med strankama poleg pisne pogodbe, in v primeru, če je odgovor na to vprašanje negativen, s katerim dokaznim sredstvom naj takšen ustni dogovor dokazuje. Nato v zvezi s presojo o obstoju takšnega dogovora povzema dosedanje navedbe in izvedene dokaze, zaključke sodišč prve in druge stopnje, pri čemer sodišču druge stopnje očita nesorazmerno breme dokazovanja ustnega dogovora in bistvene kršitve določb postopka, ker ni upoštevalo izvedenega dokaza - zaslišanja tožnika in protispisnost zaključka, da ustnega dogovora ni z ničemer dokazal, saj je to v nasprotju z vsebino spisa oz. tožnikove izpovedi. V zvezi z ustnim dogovorom o višji plači se sklicuje na drugačna stališča sodišč druge stopnje v zadevah II Cp 217/2011, Pdp 774/2011, Pdp 219/2011, Pdp 223/2011 in Pdp 1501/2006. Sodišče druge stopnje naj bi izdalo tudi sodbo presenečenja, saj tožniku očita, da ni pojasnil različnih zneskov dogovorjene plače, čeprav ga na naroku ni pozvalo, naj to pojasni – da naj bi bilo to za sodišče sporno, je tožnik zvedel šele po prejemu sodbe.

4. Predlog je utemeljen.

5. Tožnik najprej postavlja dve vprašanji v zvezi z možnostjo dokazovanja (dodatnega) ustnega dogovora o plači, vendar neutemeljeno, saj sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi ne zanika možnosti obstoja ustnega dogovora delavca in delodajalca o določenih plačilih, ki presegajo v pisni pogodbi določeno plačo. Ne izključuje niti možnosti dokazovanja takšnega dogovora z zaslišanjem delavca. Zato se tožnik v zvezi s tem tudi neutemeljeno sklicuje na drugačno sodno prakso. Pač pa je sodišče druge stopnje presodilo, da tožnik (konkretno) svojih navedb o dodatni plači ni z ničemer dokazal, itd., in sicer z obrazložitvijo, ki odstopa od razlogov sodišča prve stopnje oz. spregleda, da je tožnik ne le navajal, temveč zaslišan kot stranka izpovedal o ustnem dogovoru.

6. Tožnik prav v zvezi s tem uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka – konkretno očita sodišču druge stopnje protispisnost. Po presoji revizijskega sodišče gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti. Zato je dopustilo revizijo, in sicer iz razlogov in v obsegu kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).