Jedro

Odškodnina za zaplenjeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, se plača v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje, zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99, ZIOOZP) in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje (Ur. l. RS št. 84/99, Uredba) z obrestmi od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja (10.4.1991) do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP.

Izrek

Pritožbam se delno ugodi in se sklepa z dne 11.4.2003 in 17.12.2003

1. s p r e m e n i t a glede odločitve, ki se nanaša na vrnitev zaplenjenega nepremičnega premoženja v obliki odškodnine tako, da je Republika Slovenija dolžna plačati F. L. in P. K. vsakemu 1/2 odškodnine v tolarski vrednosti 157.204,20 EUR, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 11.4.2003, v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99, ZIOOZP) in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje (Ur. l. RS, št. 84/99, Uredba), z obrestmi od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja (10.4.1991) do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP.

Kar predlagata predlagatelja glede zahevka za vrnitev nepremičnega premoženja več ali drugače, se zavrne;

2. glede odločitve, ki se nanaša na vrnitev zaplenjenega premičnega premoženja v obliki odškodnine pa se: - delno spremenita tako, da je Republika Slovenija dolžna plačati F. L. in P.K. vsakemu 1/2 odškodnine v tolarski vrednosti 108.331,85 USD po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 11.4.2003, v obveznicah in s tekom ter višino obresti, ki izhaja iz točke 1. izreka tega sklepa, - nad tem zneskom s pripadki (razlika med zneskom 176.636,91 USD in

108.331,85 USD spp) pa se sklep r a z v e l j a v i, r a z v e l j a v i pa se tudi odločitev o stroških postopka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 11.4.2003 odločilo o vrnitvi zaplenjenega nepremičnega in premičnega premoženja pok. J.L. in naložilo Republiki Sloveniji, da plača njegovima dedičema F. L. in P. K. vsakemu 1/2 odškodnine v znesku 70.338.729,00 SIT v obveznicah.

Obenem je odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati predlagateljici P. K. stroške nepravdnega postopka v znesku

166.200,00 SIT, F. L. pa 1.051.824,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obestmi od 11.4.2003 dalje do plačila. Z dopolnilnim sklepom z dne

17.12.2003 je višji zahtevek predlagateljev zavrnilo.

Proti sklepu z dne 11.4.2003 sta se pritožila oba predlagatelja in tudi nasprotna udeleženka. Predlagatelja sta predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, vsi pa, da sodišče na naroku v smislu 2. odst. 33. člena ZNP razčisti še sporna vprašanja med strankama. Dne 17.12.2003 je nato prvo sodišče izdalo že navedeni dopolnilni sklep, proti kateremu so se ponovno pritožili oba predlagatelja in nasprotna udeleženka. Dne 9.3.2004 je nato sodišče opravilo narok, ker pa tudi v dogovorjenem roku do dogovora glede zaplenjenih premičnin in odškodnine zanje med udeleženci ni prišlo, je pritožbo predložilo v obravnavanje temu pritožbenemu sodišču. V pritožbi proti sklepu z dne 11.4.2003 predlagateljica P. K. navaja, da je sodišče odmerilo prenizko odškodnino, na kakšen način je predlagateljema odmerilo odškodnino v znesku 70.338.729,00 SIT iz sklepa ni mogoče ugotoviti, in sklepa ni mogoče preizkusiti.

Ugotovitev sodišča, da znaša vrednost nepremičnin 157.204,29 EUR, je med strankami usklajena in točna. Ni pa jasno, kateri tečaj je uporabilo sodišče. Predlagateljica je predlagala, da se vrednost, za katero se morajo izdati obveznice, izračuna na dan izdaje obveznic.

Sodišče o zahtevku glede obresti ni odločalo, niti ni v sklepu navedlo, da zahtevek, kot je bil postavljen, ni utemeljen. Tudi o zahtevku pod točko 3. sodišče ni odločilo.

Tudi predlagatelj F. L., sklicujoč se na določbe 145. člena ZIKS in

3. poglavja ZDen ugotavlja, da je višina zahtevka glede odškodnine za nepremično premoženje nesporna. Ne da pa se preizkusiti, po katerem tečaju je sodišče pretvorilo evre v tolarje. Temu bi se sodišče lahko izognilo in zneske pustilo v evrih, seveda v tolarski protivrednosti na dan izdaje sodnega sklepa. Odločitve glede odškodnine za zaplenjeno premično premoženje ni mogoče preizkusiti.

Nasprotna udeleženka Republika Slovenija izpodbija odločitev le v delu, ki se nanaša na izračunano odškodnino za premično premoženje. Iz sklepa ne izhaja, katere premične stvari je sodišče z izpodbijanim sklepom vračamo v obliki odškodnine in v nadaljevanju navaja odločbe in zapisnike, ki bi jih moralo sodišče upoštevati. Nato pa, sklicujoč se na ZIKS-G, izračuna, da bi bila predlagatelja upravičena do tolarske vrednosti zneska 108.331,85 USD. Višina stroškov je nepreverljiva.

V pritožbi proti sklepu z dne 17.12.2003 predlagateljica P. K. ponavlja svoje pravno naziranje glede prisoje obresti, pri čemer meni, da je tudi zahtevek glede načina obračunavanja in izplačila obrokov v skladu z zakonom. Zaradi dokončnega stališča, ki ga je zavzel sodnik, predlaga novo sojenje pred drugim sodnikom.

Predlagatelj F. L. v pritožbi proti sklepu z dne 17.12.2003 graja odločitev kot nejasno in nekonsistentno in ponavlja, da je sodna praksa morebitne dileme o teku obresti razčistila.

Nasprotna udeležnka pa v svoji pritožbi proti sklepu z dne

17.12.2003 obrazlaga svoj predlog, da prvo sodišče samo spremeni svojo prvo odločitev.

Pritožbe so delno utemeljene.

O odškodnini za nepremičnine Med udeleženci tega nepravdnega postopka ni sporna - obveznost nasprotne udeleženke, da za zaplenjene nepremičnine, katerih vrnitev v naravi ni možna, plača odškodnino, ki predstavlja tolarsko vrednost zneska

157.204,29 EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije, - da je dolžna nasprotna udeleženka plačati odškodnino v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi ZIOOZP in Uredbe.

Sporno pa je tudi v pritožbenem postopku - po pritožbi predlagateljice P. K. preračun EUR v tolarje,

- po vseh pritožbah, kakšen tečaj je sodišče pri preračunu EUR v tolarje upoštevalo, - po pritožbah predlagateljev pa odločitev o obrestih, njihovem teku in višini.

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. SRS, št. 17/78, 41/87, 32/89 in 8/90 ter Ur. l. RS, št. 12/92 - 29/95, ZIKS) v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS št. 10798, ZIKS-G) v zvezi z 266. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 22/2000) v 145. členu določa, da če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem. V 3. točki istega člena zakon določa, da če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni mogoča, povrne dejansko vrednost tega premoženja po času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe Republika Slovenija. 145.a člen določa, da se za vprašanje zaplenjenega premoženja v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958, kazen zaplembe premoženja pa je bila razveljavljena na podlagi izrednih pravnih sredstev, glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednotenja premoženja, smiselno uporabljajo določbe III. poglavja Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Člen 145b istega zakona pa določa v 4. in 5. točki, da je zavezanec za odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga Republika Slovenija, v obveznicah (tako tudi ZIKS-A) in denarju Republika Slovenija. Izdajo obveznic za plačilo odškodnine po ZIKS-u ureja ZIOOZP ter na njegovi podlagi izdana Uredba. ZIOOZP v V. odst. 3. člena določa, da za čas od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja in določitve višine odškodnine za zaplenjeno premoženje do izdaje obveznic pripadajo upravičencem obresti v višini, ki velja za vloge na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev (glej tudi odločbo U-I-156/99 Ustavnega sodišča Republike Slovenije).

S povedanim so razgrnjene materialnopravne podlage tudi za odločitve, ki so v pritožbah udeležencev sporne.

Sodišče druge stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo, da sta oba predlagatelja oblikovala svoja predloga tako, da sta višino odškodnine opredelila v EUR (list. št. 130, list. št. 148) in zahtevala njeno tolarsko vrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije. Medtem ko je predlagatelj F. L. vezal višino tečaja na dan izdaje sklepa sodišča, je predlagateljica vezala višino tečaja na dan izdaje obveznic. Ker se po že citirani določbi 3. točke 145. člena ZIKS povrne dejanska vrednost odvzetega premoženja po času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe, je materialnopravno naziranje predlagatelja, ki ga je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi prvo sodišče, pravilno, predlagateljice pa ne. Čeprav po 21. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sodišče na predlog predlagatelje ni vezano, ni ovire, da mu prvo sodišče ne bi sledilo. Ob delni spremembi odločitve prvega sodišča je predlog predlagateljev upoštevalo pritožbeno sodišče, in vprašanje, kakšen tečaj je upoštevalo sodišče v svoji odločbi in opustitev razlogov zanj ni več pomembno.

Tudi odločitev prvega sodišča o zavrnitvi obrestnega zahtevka je glede na navedeno materialnopravno podlago napačna in sodišče druge stopnje jo je spremenilo tako, kot izhaja iz 1. točke 1. odst. izreka tega sklepa, pri čemer za opredelitev obresti od dneva izdaje obveznic do izročitve zadošča sklicevanje na Uredbo, izdano na podlagi ZIOOZP, za roke in načine izpolnitve obveznosti pa prav tako in o tem je sodna praksa povsem enotna.

O odškodnini za premičnine Materialnopravne podlage za določitev odškodnine za premičnine so enake kot za nepremičnine, pri čemer je v obravnavanem primeru potrebno glede na v pritožbi sporna dejstva potrebno dodatno upoštevati še na podlagi 44. člena ZDen izdano Odredbo o koeficientu za povečanje dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Ur. l. RS št. 24/92) in Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin in nepremičnin, podjetij ozirom premoženja (Ur. l. RS, št. 23/92). Glede na vsebino pritožbe nasprotne udeleženke je višina odškodnine za premičnine v znesku tolarske vrednosti 108.331,85 USD, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 11.4.2003, nesporna. Glede tega priznanega zneska je pritožbeno sodišče sklep spremenilo tako, kot izhaja iz 2. točke izreka sklepa, pri čemer se glede višine in teka obresti pritožbeno sodišče sklicuje na razloge v zvezi z odškodnino za nepremično premoženje. V ostalem pa je zaradi pomanjkljivih razlogov sklepa prvega sodišča, to je glede razlike med priznanim zneskom 108.331,85 USD in

176.636,91 USD, kolikor sta zahtevala predlagatelja, vse s pripadki, izpodbijana sklepa razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, upoštevaje pritožbene navedbe in priznanje nasprotne udeleženke, za katero premično premoženje je plačilo odškodnine še sporno in kateri koeficient je glede na citirano odredbo potrebno uporabiti (koeficient leta podržavljenja) in nato upoštevaje formulo, ki jo je nazorno in pravilno pri svojem izračunu uporabila nasprotna udeleženka, odločiti o še sporni odškodnini za premičnine, pripadkih in seveda tudi stroških postopka, saj je odločitev sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče delno razveljavilo in bo moralo ob ponovni odločitvi o stroških sodišče odgovoriti tudi na pritožbene navedbe nasprotne udeleženke v zvezi z njo.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 2. in 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, odločitev o pritožbenih stroških udeležencev pa na določbi 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP. Ne vidi pa sodišče druge stopnje nobenega razloga za to, da bi za odločanje v tej zadevi določilo drugega sodnika, za kar se predlagateljica zavzema v smislu 356. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.