Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem, v konkretnem primeru psihičnem, ki mora, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec nosi stroške pritožbenega postopka sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagateljice dne 25. 3. 2022 izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se nasprotnemu udeležencu za dvanajst mesecev prepove namerno približati predlagateljici in mladoletnima otrokoma A. A. in B. A. na razdaljo manjšo od 200 metrov, navezati stike s predlagateljico in mladoletnima otrokoma na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb. Odločilo je, da navedeno velja, razen če sodišče v drugem postopku, v katerem odloča o stikih med nasprotnim udeležencem in mladoletnima otrokoma, odloči drugače (I. točka izreka sklepa). Za primer kršitve je nasprotnemu udeležencu določilo denarno kazen v znesku 500,00 EUR (II. točka izreka sklepa). Kar so zahtevali predlagatelji več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka sklepa).

Na ugovor nasprotnega udeleženca je po izvedenem dokaznem postopku z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo (I.) in sklenilo, da nasprotni udeleženec krije stroške postopka, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom (II.).

2. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pritožuje nasprotni udeleženec, ki tako kot v postopku na prvi stopnji zanika domnevno nasilje nad predlagateljico v navzočnosti otrok, za katerega po njegovem mnenju, razen trditev predlagateljice, tudi ni nobenega dokaza. Uveljavlja vse kršitve iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), obrazloženo se opredeljuje do bistvenih kršitev določb postopka. Sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstev oziroma so ti nejasni in so si med seboj v nasprotju. Sodišče je presojalo samo pričevanje predlagateljice, njenega brata in svakinje ter delno izjave socialnih delavk, v kolikor so bile v prid predlagateljici, pričevanja v korist nasprotnega udeleženca pa spregledalo. Tako je spregledalo tudi vse dokaze, ki jih je v spis vložil nasprotni udeleženec, ne da bi obrazložilo razloge. Sodišče se ni opredelilo do SMS sporočil, ki jih je v spis vložil nasprotni udeleženec, iz katerih izhaja, da sta C. C. in D. C. v letošnjem letu spremenila odnos do E. C. in nasprotnega udeleženca, ker sta ju slednja prenehala finančno podpirati. Sodni tolmač je narobe prevedel "ne pomiriti ali ubiti" pravilno bi bilo "vojna ali mir", kot je prevedel tolmač, ki ga je angažiral nasprotni udeleženec. Sodišče tudi ni presojalo izjavo E. C., ki jo je vložil v spis nasprotni udeleženec. Izpoved socialne delavke F. F. je presojalo le v delu, ki je v škodo nasprotnemu udeležencu. Sodišče je prezrlo, da predlagateljica ob prvem stiku s socialno delavko ni govorila o ogroženosti ali ogroženosti otrok, ampak da je od doma odšla zaradi spora. Po pogovoru s sodno tolmačko, ki je tudi koordinatorka s področja nasilja v družini, je pričela govoriti o nasilju, ki naj bi trajalo ves čas zakona in sicer, da je bila v podrejenem položaju, da ni smela zapustiti doma, da ni imela denarja, da se ni smela zaposliti, da se ni smela učiti slovenščine, da se ni smela prijaviti v šolo vožnje. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi E. C. žaljivo govorila o predlagateljici pred socialno delavko F. F. Povedala je, da zaznava, da predlagateljica slabo skrbi za otroke, da potrebuje veliko pomoči in da jo zato ona uči določene zadeve. Predlagateljica je bila teden dni sama na Kosovu, ko se je poročil njen brat, pa tudi dva meseca na dopustu, kar je v nasprotju z njeno navedbo, da jo nasprotni udeleženec kontrolira in ji ne dovoli izhodov iz stanovanja. Predlagateljičin brat in njegova partnerica sta pristranski priči, ki imata interes v postopku, da predlagateljica uspe. Nasprotni udeleženec je izrekel grožnje samo pred policijo, ko je bil vznemirjen, ker so mu neupravičeno odvzeli otroke. Tudi glede nasilja nad otroki ni v spisu nobenega dokaza, razen trditev predlagateljice. Posledično je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo določila materialnega prava.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

**O absolutnih bistvenih kršitvah ZPP**

5. Pritožba očita sodišču prve stopnje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, češ da se sodišče do nekaterih dokaznih predlogov nasprotnega udeleženca ni opredelilo, kot tudi ne posameznih delov izpovedb, ki bi bile v korist nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana kršitev ni podana. Sodišče je v obrazložitvi odločbe dolžno navesti razloge o odločilnih dejstvih in te razloge je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno in popolno ugotovilo ter obrazložilo, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Ni nujno, da se sodišče do prav vsake strankine navedbe izrecno opredeli, saj zadošča, da se do nekaterih navedb opredeli posredno.

6. Pritožnik izpostavlja, da je sodni tolmač vsebino poslanih SMS-ov prevedel drugače kot tolmač, ki ga je angažiral nasprotni udeleženec. S tem pravzaprav smiselno uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, do tega pa se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju te obrazložitve.

7. Ko navaja, da sodišče ni presojalo SMS sporočil, ki jih je predložil, smiselno zatrjuje, da priči C. nista kredibilni, a prezre, da sta njuni izpovedbi ocenjeni v sklopu dokazov (zaznava policistov in strokovnih delavcev centra za socialno delo), ki dajejo tudi brez izpovedbe omenjenih prič dovolj podlage za zaključek, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje.

8. V smislu določila 236.a člena ZPP je diskrecijska pravica sodišča, da se odloči, da namesto zaslišanja priče le prebere njeno izjavo. Pritožbena navedba, da bi sodišče v dokaznem postopku moralo upoštevati izjavo priče E. C., ker je pritožnik predlog za njeno zaslišanje umaknil, nima podlage v določilih ZPP in je celo v nasprotju z načelom neposrednega izvajanja dokazov (šesti odstavek 236.a člena ZPP).

9. Neutemeljen je očitek, da se sodišče ni opredelilo do neizvedenih dokazov, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec. Obrazložitev je podana v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

**O pogojih za izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND)**

10. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem v konkretnem primeru psihičnem, ki mora, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.

**Dejansko stanje**

11. Pritožnik nekritično prezre, da je predlagateljici tako pred policisti kot pred strokovnimi delavci CSD grozil, da jo bo ubil, da bo uničil družino in vzel otroke. Ob prvem srečanju je strokovni delavki centra za socialno delo F. F. povedal, da lahko uporabi silo, če se ne bo zgodilo, kar želi, ter da bo predlagateljica videla otroka samo preko njegovega trupla. Pred policijo je povedal, da je na Kosovu tradicija, da mož lahko ubije ženo, v pritožbenem postopku pa niti ni sporno, da je v zvezi z njeno družino grozil, da jih bodo požrle muhe. Da je predlagateljico žalil in poniževal, sledi tako iz SMS sporočil (22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) kot iz izpovedi brata predlagateljice in njegove partnerice. Zato v konkretnem primeru pritožbeno sodišče pritrjuje presoji prvostopnega sodišča, da ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca objektivno gledano predstavljajo psihično nasilje v smislu ZPND.

12. Predlagateljica je trditve o grožnjah in ustrahovanju uspela prepričljivo dokazati s poslanimi SMS sporočili in fotografijo nasprotnega udeleženca pred hišo njenih staršev na Kosovu, predvsem pa so njeno izpovedbo podprli strokovni delavci centra za socialno delo in policisti. Slednji so izdali odredbo o prepovedi približevanja predlagateljici, ki je bila s sklepom sodišča pod opr. št. I Kpd 000/2022 potrjena in nato še podaljšana za 15 dni in še enkrat za nadaljnjih 60 dni. Delavci centra za socialno delo so predlagateljico in njena otroka umaknili v krizni center, od tam pa v varno hišo, ker so ogroženost predlagateljice in njenih otrok ocenili kot visoko.

13. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa na podlagi izpovedbe predlagateljice, že izrečenih ukrepov v kazenskem postopku zoper nasprotnega udeleženca, poročil centra za socialno delo in izpovedbe predlagateljičinega brata in svakinje pravilno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec kot zakonec zoper predlagateljico v navzočnosti njunih otrok izvajal psihično nasilje. Sodišče je ustrezno obrazložilo, da še vedno obstaja skrb, da bo nasprotni udeleženec izvajal psihično nasilje v primeru srečevanja s predlagateljico in otroci brez navzočnosti strokovnih delavcev. Ni mogoče spregledati groženj s smrtjo predlagateljici, kot tudi ne njenim staršem, z namenom, da jo prisili, da sledi zahtevam nasprotnega udeleženca, kar predlagateljici in njunima otrokoma povzroča bolečino in strah, kar je neposredno zaznalo tako sodišče prve stopnje na naroku kot tudi strokovni delavci centra za socialno delo, njen brat in svakinja pa tudi policisti.

14. Vse dokazno gradivo je sodišče prve stopnje skrbno ocenilo in z zahtevano stopnjo materialne resnice obrazložilo obstoj nasilja nasprotnega udeleženca in s tem ugotovilo obstoj pogojev za izrek ukrep a prepovedi približevanja. Objektivno gledano so tako delavci centra za socialno delo kot policisti in nenazadnje tudi sodišče izjave nasprotnega udeleženca in sporočila, ki jih je pošiljal preko SMS-a, razumeli kot grožnje s smrtjo predlagateljici in njenim staršem. To vsekakor predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND. Nasprotni udeleženec je povsem nekritičen do svojih nasilnih ravnanj in izrazito ponižujočega odnosa do svoje žene, ki jo sili, da živi v skupnosti z njegovo bivšo ženo, s katero je razvezan, ker ni rodila potomcev.

15. Dejanja pritožnika ne predstavljajo le kratkotrajnega čustvenega izbruha ali dejanja v afektu, saj je nasprotni udeleženec izkazal veliko vztrajnost tako ob obisku centra za socialno delo kot policije in je naslednji dan celo odpotoval na oddaljeno Kosovo, kjer se je fotografiral pred hišo staršev predlagateljice ter predlagateljici poslal grozečo fotografijo s SMS sporočilom, da so si starši s Kosova priskrbeli grob in ob 3.00 zjutraj bratu predlagateljice SMS z vprašanjem "Ali želi priti na pogreb svojih staršev?". Nasprotni udeleženec svoje grožnje vztrajno ponavlja in jih krepi, kar tudi pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je izpovedba predlagateljice o dalj časa trajajočem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico resnična.

16. Noben od uveljavljenih pritožbenih razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo relevantnih napak ne pri vodenju postopka, ne pri uporabi materialnega prava. Pravilno je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

17. Sodišče druge stopnje je zato ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na razlogih, ki so navedeni v zvezi z odločitvijo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in na ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec v pritožbenem postopku propadel (osmi odstavek 22. člena ZPND).