Jedro

Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da se razlogi in okoliščine, zaradi katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka, ki je bilo tudi večkrat podaljšano, niso v ničemer spremenili v obdolženkino korist in še vedno obstajajo.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolžene M.Ž. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu ODT pod Kt/16993/2017 z dne 16. 9. 2020 za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ugodilo tako, da je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo odrejeno s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru I Kpr 17186/2018 z dne 17. 4. 2018, in nazadnje podaljšano s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru II K 17186/2018 z dne 2. 4. 2020, podaljšalo še za šest mesecev, to je do vključno 8. 4. 2021. 2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obdolžene M.Ž. iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da tožilski predlog za podaljšanje zavrne, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik, ki se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, v pritožbi ne konkretizira niti ne obrazlaga katere kršitve iz členov 371 in 372 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) uveljavlja. Iz njegove pritožbe pa je razbrati, da sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolžena storila očitana ji kazniva dejanja in si s tem pridobila zatrjevano protipravno premoženjsko korist. Takšne zaključke sodišče prve stopnje utemeljuje s pravnomočno obtožnico Kt/16993/2017 z dne 22. 3. 2019, ki temelji na zbranih podatkih in dokazih, ki so navedeni in obrazloženi v sami obtožnici ter se nahajajo v kazenskem spisu. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da se razlogi in okoliščine, zaradi katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka, ki je bilo tudi večkrat podaljšano, niso v ničemer spremenili v obdolženkino korist in še vedno obstajajo. Pri tem se sklicuje na razloge pravnomočnih sklepov II K 17186/2018 z dne 7. 4. 2018 in 2. 4. 2020, iz katerih izhaja, da so še vedno podani pogoji za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in njegovo podaljšanje in tako še vedno obstaja nevarnost, da bi obdolžena glede na premoženjsko stanje in višino zatrjevane premoženjske koristi, sama ali preko drugih oseb to korist uporabila, jo skrila, odtujila, uničila ali kako drugače z njo razpolagala in s tem onemogočila ali precej otežila njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v členu 270. 6. Pritožba zagovornika obdolžene M.Ž., ki se sklicuje na odločbo FURS z dne 23. 4. 2020, ki jo k pritožbi tudi prilaga, ne more biti uspešna. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz odločbe FURS ni razvidno, v kakšni zvezi sploh naj bi bil dolg obdolžene v omenjenem postopku davčne izvršbe s protipravno premoženjsko koristjo, ki naj bi jo obdolženka pridobila v zvezi z obravnavanim kazenskim postopkom. Tega pa zagovornik niti v pritožbi ne pojasni, zato je pritožba v tej smeri neutemeljena. Prav tako ne more biti uspešen zagovornik, ki se sklicuje na priglašen premoženjskopravni zahtevek s strani Državnega odvetništva, saj se ta nanaša le na kaznivo dejanje davčne zatajitve iz člena 249/II-I Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Iz pravnomočne obtožnice pa izhaja, da se obdolženki razen navedenega kaznivega dejanja očita še kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz člena 240/II-I KZ-1, kjer se obdolženim tako M.Ž. kot J.Ž. in D.K. očita, da so na škodo družbe L. d.o.o. pridobili premoženjsko korist v skupni višini 288.000,00 EUR. Zato priglašen premoženjskopravni zahtevek s strani Državnega odvetništva v višini 122.758,40 EUR, nima vpliva na odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa.

7. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi glede na navedeno dejansko stanje ugotovilo pravilno, zato je utemeljeno podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi še za šest mesecev in v skladu s členom 502.b/IV ZKP, saj tudi skupno trajanje začasnega zavarovanja zahtevka po vložitvi obtožnice še ne presega treh let. 8. Ker je sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po oceni pritožbenega sodišča pravilen in zakonit, pritožba zagovornika pa niti v preostalem ne navaja nič takšnega kar bi narekovalo njegovo spremembo, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.