Jedro

Udeleženka je pritožbo vložila dva dni po poteku tridnevnega pritožbenega roka. Trdota kratkega zakonskega roka je omehčana z določbo, po kateri lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo (tretji odstavek 36. člena ZNP-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje osebi omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (točka I izreka) in jo zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike ... še najdlje do 9. 6. 2025 (točka II izreka).

2.Zoper ta sklep se je pritožila udeleženka. Navaja, da se pritožuje kljub temu, da je rok za pritožbo že mimo. Opiše svoje sorodnike, lastninska razmerja in družinske razmere. Sestavina paliperidon v antipsihotikih ji povzroča hiperprolaktinemijo. 16. 5. okrog 22.00 ure je odšla iz hiše zato, ker se je hotela odseliti iz svojega stalnega prebivališča, saj se tam ne počuti več sprejeto in ljubljeno. Čuti psihično in fizično nasilje s strani naštetih sorodnikov. Rada bi živela v svojem stanovanju. Tam skrbi za mami in za svojega otroka odgovorno, z ljubeznijo in spoštovanjem, brez nasilja in sovraštva. V psihiatrični kliniki se je zdravila že leta 2012, redno hodi na pogovore na ... k svoji zdravnici, pa tudi do svoje psihoterapevtke.

3.Udeleženka je pritožbo vložila dva dni po poteku tridnevnega pritožbenega roka. Trdota kratkega zakonskega roka je omehčana z določbo, po kateri lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo (tretji odstavek 36. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-11). Pritožbeno sodišče je presodilo, da obstajajo tehtni razlogi za obravnavo sicer prepozno vložene pritožbe. Pridržanje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice pomeni hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine bolnika, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS), pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Zamuda roka je majhna (dva dni), oseba pa je še vedno pridržana v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo udeleženke vsebinsko obravnavalo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr2), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

6.Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenke medicinske stroke A. A., dr. med., spec. psihiatrije, zaslišanju udeleženke ter zbrani medicinski dokumentaciji. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da je pri udeleženki prisotna dlje časa plazeča se psihoza shizofrenskega kroga. Zaradi popolne nekritičnosti je njena presoja realnosti hudo motena, prav tako je pod vplivom bolezenske simptomatike, nanašalnosti, paranoidnosti vezane na svojce, hudo moteno impulzivno obvladovanje njenega ravnanja. Nekaj dni pred zadržanjem je nenadoma, ne da bi komu povedala, zaradi občutka ogroženosti odšla od doma, sama s 4-letnim otrokom, brez načrta glede prihodnosti. Udeleženka ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje, saj se bolezen ob opustitvi zdravil hitro poglablja in vodi v rezidualno obliko bolezni.

7.Sodišče prve stopnje je glede na mnenje izvedenke tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi (milejšimi) oblikami pomoči. Navedenega ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj udeleženka pri njih ne bi bila sposobna sodelovati. Glede na mnenje izvedenke je primerna tudi doba pridržanja v trajanju treh tednov, saj bo v tem času osebi uvedena ustrezna terapija in z njo dosežen tolikšen učinek, da bo oseba sposobna bivanja tudi zunaj oddelka pod posebnim nadzorom.

8.Sodišče v tem postopku ne presoja ustreznosti zdravljenja s strani bolnišnice, zato pritožbeno sodišče ne odgovarja na pritožbene navedbe o vplivu zdravil na pojav hiperprolaktinemije. Trditve udeleženke o psihičnem in fizičnem nasilju pritožbeno sodišče glede na mnenje izvedenke pripisuje bolezni udeleženke, ki se kaže z nanašalnostjo in paranoidnostjo, vezano na svojce.

9.Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

10.Pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobene od tistih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP3 v zvezi z 42. členom ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo udeleženke zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 16/2019

2Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami

3Ur. l. RS, št. 26/2019 s spremembami in dopolnitvami

Zveza: