Jedro

Tožeča stranka je tekom postopka na prvi stopnji navedla, da je tudi v zvezi z višino računa prišlo do pomote in da dejansko zahteva plačilo zneska 2.006,10 EUR. Sodišče prve stopnje bi takšno izjavo moralo šteti kot umik tožbe za znesek 60,00 EUR (ne kot njeno spremembo, kot napačno navaja pritožba). Sklep o izvršbi bi moralo v tem delu razveljaviti in postopek ustaviti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v prvem odstavku izreka spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 70002/2012 z dne 21. 5. 2012 v 1. odstavku izreka ostane v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati 2.006,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2012 dalje do plačila. V preostalem delu (za glavnico v višini 60,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2012) se prej citiran sklep o izvršbi razveljavi in se, zaradi umika tožbe, postopek v tem delu ustavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. točki izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 70002/2012 z dne 21. 5. 2012 (prvi odstavek izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo 681,17 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (drugi odstavek izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zavajajoče so pritožbene navedbe, da predlog za izvršbo temelji na verodostojni listini (fakturi) št. 710112 z dne 10. 5. 2012, iz sodbe pa izhaja, da je tožeča stranka plačilo vtoževala po fakturi št. 720112 z dne 20. 2. 2012. Res je sicer, da je v predlogu za izdajo sklepa o izvršbi prišlo do tipkarske napake in je tožeča stranka kot številko računa navedla št. 710112, dan izdaje računa pa ostaja enak – tako iz predloga za izvršbo kot iz sodbe sodišča prve stopnje je namreč razvidno, da je bil račun izdan dne 20. 2. 2012. Prav tako iz trditev tožene stranke jasno izhaja, da je ves čas postopka vedela na kateri račun se zahtevek nanaša. 6. Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je v prvi točki izreka zgoraj citiranega sklepa o izvršbi sodišče toženi stranki naložilo v plačilo znesek 2.066,10 EUR. Tožeča stranka je tekom postopka na prvi stopnji navedla, da je tudi v zvezi z višino računa prišlo do pomote in da dejansko zahteva plačilo zneska 2.006,10 EUR. Sodišče prve stopnje bi takšno izjavo moralo šteti kot umik tožbe za znesek 60,00 EUR (ne kot njeno spremembo, kot napačno navaja pritožba). Sklep o izvršbi bi moralo v tem delu razveljaviti in postopek ustaviti. Ker tega ni storilo in ker je višje sodišče takšno kršitev lahko odpravilo samo, je izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo, kot izhaja iz I. odstavka izreka te sodbe (1. odstavek 354. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

7. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zgolj pavšalno ugovarjala, da cene za popravilo viličarja, ni potrdila, tožeča stranka pa je izkazala, da je popravilo opravila v obsegu in številu ur, ki jih je zaračunala, je pravilna. Res je sicer dejstvo, da je tožeča stranka toženi poslala ponudbo za popravilo viličarja, v kateri je navedla, da bo cena varjenja glave znašala od 100 do 150 EUR (priloga A9 in B1). Nadalje pa je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka zatrjevala, da so v zvezi z istim popravilom med pravdnima strankama potekali tudi številni telefonski pogovori, v katerih so bili toženi stranki jasno obrazloženi potek in okvirni stroški popravila, vključno z dejstvom, da bodo ti presegli 1.500,00 EUR. Zgolj navedba tožene stranke, da je tožeča stranka ni podrobno seznanila oziroma ni zapisala, da ji bo zaračunala tudi strošek dela, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni obrazloženega prerekanja tožnikovih navedb (predvsem v zvezi s telefonskimi razgovori). Prav tako so pavšalni očitki tožene stranke, da je vprašljivo, če je tožeča stranka za popravilo res porabila število ur, ki izhaja iz računa. Tožena stranka ni trdila (še manj pa izkazala) niti tega zakaj naj bi bilo število delovnih ur previsoko(1) in kakšno število bi bilo primerno. Nasprotno je tožeča stranka v zvezi z obsegom del podala ustrezne trditve in jih tudi dokazno podprla. Račun, ki ga je predložila je verodostojna listna, kar pomeni, da dejstva in podatki, ki jih izkazuje veljajo za resnične, dokler niso izpodbiti. Izpodbijanje njihove resničnosti oziroma verodostojnosti je v postopku dolžnost nasprotne stranke.

8. Zakaj in kako naj bi tožeča stranka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, tožena stranka ne pojasni (ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi). Opredelitev sodišča do takšnih (neobstoječih) očitkov ni mogoča. 9. Sodišče prve stopnje tako ni zagrešilo očitane kršitve 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Prav tako razlogi sodbe niso v nasprotju z vsebino zapisnika o glavni obravnavi in pripravljalne vloge tožene stranke. Takšna kršitev tudi sicer ne bi pomenila kršitve 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša zgolj na napačen prenos dokazov v sodbo.

10. Pritožbeni očitki tako, razen v delu, ki se nanaša na umik tožbe, niso utemeljeni.

11. Ker je višje sodišče delno spremenilo izpodbijano sodbo, je odločilo tudi o stroških vsega postopka (2. odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka po spremembi ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi katerega posebni stroški niso nastali. Tožena stranka ji mora zato skladno s 3. odstavkom 154. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 158. člena ZPP) povrniti celotne pravdne stroške. Odločitev prvostopenjskega sodišča je v tem delu pravilna in jo je bilo potrebno potrditi. Ob smiselni uporabi iste določbe (3. odstavka 154. člena ZPP) je višje sodišče odločilo, da tožena stranka zaradi sorazmerno majhnega pritožbenega uspeha ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov.

(1) Navedbe, da je tako zato, ker naj bi za prejšnje, bolj obsežno popravilo tožeča stranka porabila 50 ur, tožena stranka prvič podaja v pritožbi, zato so prepozne in posledično neupoštevne.