Jedro

Neskladja v izpovedbah prič o podrobnostih niso nasprotja o odločilnih dejstvih v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornice obsojenega D.R. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojeni D.R. se oprosti plačila povprečnine v tem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sodbama je bila obsojenemu D.R. zaradi kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 180. člena KZ izrečena kazen enega leta in šest mesecev zapora.

Zagovornica je zoper sodbi vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Navaja, da v razlogih sodbe sodišča prve stopnje ni ocene o nasprotju med trditvami oškodovanke, da je pri kaznivem dejanju dobila poškodbo ustnice in je imela krvne madeže na spodnjih hlačah in modrčku ter med izpovedbo priče A.P., da je videla krvni madež na oškodovankini majici in izpovedbo zdravnice V.G., ki je po kaznivem dejanju pregledala oškodovanko, da je v poškodbeni izvid zapisala poškodbe, ki jih je pri oškodovanki zaznala, med temi pa ni bilo poškodbe ustnic. Ta nasprotja v izpovedbah so odločilna za pravilno presojo oškodovankine verodostojnosti. Sodišče ni obrazložilo zaključka, da je oškodovanka dobila podplutbo na levem kolku pri spolnem občevanju z obsojencem, ne pa s pričo B.B., izvedenka - klinična psihologinja pa ni ocenila izpovedbe priče A.P., da ji je oškodovanka povedala, da je imela dotlej trideset fantov, od katerih je s štirimi ali petimi spolno občevala, kar bi moralo vplivati na njeno mnenje, da je imela oškodovanka le skromne spolne izkušnje. Vse te pomanjkljivosti sodbe bi po mnenju vložnice odločilno vplivale na dokazni sklep sodišča, da je obsojenec prisilil oškodovanko v spolni odnos z njim. Predlaga, da se izpodbijani sodbi razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vrhovna državna tožilka odgovarja, da zatrjevana neskladja v izpovedbah oziroma izvedenskem mnenju niso o odločilnih dejstvih in zato ne pomenijo bistvene kršitve kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP; v bistvu zahteva skozi to zatrjevano kršitev zakona uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da se zahteva zavrne.

Zahteva zagovornice obsojenega D.R. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1. in 2. odstavka 420. člena in 1. odstavka 421. člena ZKP lahko zagovornica izpodbija pravnomočno sodbo z zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev pa le, če so vplivale na zakonitost sodbe. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti. Po določbah 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP je bistvena kršitev kazenskega postopka, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali so si v precejšnji meri s seboj v nasprotju.

Izpovedbe oškodovanke, A.P. in zdravnice se bolj dopolnjujejo kot si nasprotujejo, kot to vidi zahteva za varstvo zakonitosti. Tako izpovedba A.P. potrjuje izpovedbo oškodovanke, da je bila njena ustnica poškodovana, le glede krvnih sledov se izpovedbi v nebistveni podrobnosti razlikujeta, namreč ali je bil madež na modrčku ali na majici oškodovanke. Ginekologinja dr. V.G. v poročilu Policijski upravi M. ugotavlja, da je oškodovanka približno 19 ur po dejanju prišla na pregled zaradi obravnavanega posilstva, pri katerem je ugotovila pri levem kolenu svežo podplutbo, za katero ji je oškodovanka povedala, da je nastala pri tem dogodku. Zaslišana je ta priča izpovedala, da se pregleda oškodovanke ne spominja več, tudi njenega obraza ne, da pa je v poročilo zapisala svoja opažanja in bi napisala tudi večjo oteklino ustnice, ki bi jo opazila. Takšna izpovedba ginekologinje ne izključuje resničnosti izpovedbe oškodovanke in priče A.P. Vsekakor Vrhovno sodišče meni, da ta neskladja v izpovedbah prič o podrobnostih niso nasprotja o odločilnih dejstvih v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in tudi ne vplivajo na celostno oceno verodostojnosti izpovedbe oškodovanke, prav tako tudi ne resničnost ali neresničnost o večjih ali manjših spolnih izkušnjah oškodovanke.

Na šesti strani sodba sodišča prve stopnje navaja, da se glede poškodb opira na izpovedbe treh prič, namreč A.P., matere oškodovanke in ginekologinje, ki so vse potrdile, da je oškodovanka imela podplutbe na levi nogi in poškodbo ustnice, ki jih je dobila pri posilstvu. Zato ne drži trditev v zahtevi, da sodišče ni pojasnilo, da je oškodovanka dobila te poškodbe pri obravnavanem kaznivem dejanju.

Ker zahteva zagovornice obsojenega D.R. za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.

Po določbah 98.a člena, 1. odstavka 95. člena in 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP obsojenec plača stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti, na podlagi 4. odstavka 95. člena istega zakona pa sme sodišče oprostiti obdolženca povrnitve stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo njegovo vzdrževanje. Sodišči prve in druge stopnje sta obsojenca oprostili plačila stroškov kazenskega postopka, ker je nezaposlen, iz istih razlogov pa je tudi Vrhovno sodišče odločilo, da se ga oprosti plačila povprečnine v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.