Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Storitev hujšega prekrška v preizkusni dobi pomeni glede na drugi odstavek 202.e člena ZP-1 zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Na podlagi veljavnih določb ZP-1 sodišče storilki ne more podaljšati preizkusne dobe ali ji naložiti druge kazni, kar predlaga v pritožbi.
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Storilka mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka v znesku 20,00 EUR.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se storilki prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa z dne 6. 1. 2020 in se sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 13. 12. 2019 izvrši, storilka pa mora plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.
2. Proti sklepu vlaga storilka pravočasno pritožbo. Navaja, da v 44 let dolgem vozniškem stažu ni povzročila prometne nesreče niti kakorkoli škodovala udeležencem v cestnem prometu. Od 6. 1. 2020, ko je prejela sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa je dobesedno upoštevala vsa navodila in omejitve hitrosti. Dne 26. 6. 2020 (pravilno: 10. 6. 2020) je "prekoračila" dovoljeno hitrost za 10 do 20 km/h in s tem pridobila 3 kazenske točke, ki ji onemogočajo nadaljevanje statusa voznika v preizkusni dobi. Na ta dan je dobila informacije o kritičnem stanju očeta, ki je 1. 8. 2020 umrl. To ni olajševalna okoliščina, je pa dejstvo, da je bila tedaj njena koncentracija slabša, a še vedno v mejah varnosti vseh udeležencev v prometu. Sprašuje se o zanesljivosti merilcev hitrosti; zdi se ji neverjetno, da bi vozila s tako hitrostjo, a tega žal ne more dokazati. Ima 37 let staro hčer s posebnimi potrebami, ki jo obiskuje večkrat tedensko (živi v Bivalni enoti Zavoda X), vikende preživita doma, kar v primeru odvzema vozniškega dovoljenja ne bo več mogoče, ker so zveze javnega prevoza precej skromne, pa tudi hči zaradi težav z nogami tega ne bi zmogla. Sodišče zato prosi, da ji omogoči na drugačen način povrniti nevarnost njenega prekrška, mogoče v obliki podaljšane preizkusne dobe ali v obliki druge kazni.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (preizkus na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških; ZP-1) ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita. Spisovno gradivo potrjuje pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da je storilka v preizkusni dobi 12 mesecev, ki ji je tekla od 11. 1. 2020 do 11. 1. 2021, dne 10. 6. 2020 storila prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega ji je prekrškovni organ Policijska postaja Ljubljana Šiška s plačilnim nalogom št. 121635317, ki je postal pravnomočen 19. 6. 2020, izrekel poleg globe še stransko sankcijo 3 kazenskih točk. Storilka pa v pritožbi teh za izpodbijano odločitev pravno relevantnih dejstev ne izpodbija.
5. Drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni sodbi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker je tako storilka v preizkusni dobi storila prekršek, za katerega ji je prekrškovni organ izdal plačilni nalog in ji izrekel poleg globe tudi 3 kazenske točke, kar pomeni glede na drugi odstavek 202.e člena ZP-1 zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in je bila storilka v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 746/2019-2453 z dne 6. 1. 2020 (list. št. 18 do 20) poučena, da v času preizkusne dobe ne sme storiti prekrška, ki je po drugem odstavku 23. člena ZP-1 opredeljen kot hujši prekršek (točka IV izreka), ter je bila v pravnem pouku opozorjena na posledice – preklic odložitve, je odločitev prvostopenjskega sodišča o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna in zakonita.
6. Ker v obravnavanem primeru ne gre za odločanje o storitvi prekrška, za katerega so bile storilki izrečene kazenske točke, saj je ta postopek s pravnomočno odločbo (plačilnim nalogom) že končan in se v odločitev o odgovornosti za prekršek ni moč več spuščati, so storilkine pritožbene navedbe glede okoliščin storitve prekrška, (ne)zanesljivosti merilcev hitrosti ter navedbe, da se ji zdi neverjetno, da bi vozila s tako hitrostjo, v tem pritožbenem postopku neupoštevne. Prav tako so neupoštevne tudi pritožničine navedbe glede potrebe po veljavnem vozniškem dovoljenju in navedbe, da v 44 let dolgem vozniškem stažu ni povzročila prometne nesreče niti kakorkoli škodovala udeležencem v cestnem prometu. Na podlagi veljavnih določb ZP-1 pa sodišče storilki ne more podaljšati preizkusne dobe ali ji naložiti druge kazni, kar predlaga v pritožbi.
7. Glede na navedeno je višje sodišče zavrnilo storilkino pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1).
8. Ker storilka s pritožbo ni uspela, mora na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je pri določitvi zneska sodne takse upoštevalo tar. št. 8407 ZST-1 in ta znesek (20,00 EUR) mora storilka plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo sodišče prve stopnje v pozivu za plačilo, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.