Jedro

Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom in odločbo je Upravno sodišče RS – po predsednici tega sodišča, odločilo, da se zadevi Bpp 169/2014 in Bpp 170/2014 združita v skupno obravnavo in odločanje ter da se zadeva naprej vodi pod Bpp 169/2014 (I. točka izreka). Z II. točko izreka pa je odločilo, da se tožnikovi prošnji za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbama v upravnem sporu zoper odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 130/2014-2 z dne 26. 5. 2014 in Bpp 43/2014-2 z dne 15. 5. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, zavrneta. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 26. 6. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil tožbo zoper odločbi tega sodišča Bpp 130/2014-2 z dne 26. 5. 2014 in Bpp 43/2014-2 z dne 15. 5. 2014 ter hkrati podal tudi prošnji za dodelitev BPP. Tožena stranka je zadevi združila na podlagi prvega v zvezi s tretjim odstavkom 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker gre v obeh zadevah za podobno dejansko stanje in isto pravno podlago.

V obrazložitvi odločitve o zavrnitvi tožnikovih prošenj se tožena stranka sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna BPP). Ker je tožnik od 1. 1. 2014 upravičen do denarne socialne pomoči, sta bili njegovi prošnji za BPP v tem postopku obravnavani kot prošnji za izredno BPP in se njegov finančni položaj ni ugotavljal. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati.

Tožnik prosi v obravnavanem primeru za dodelitev BPP v zvezi z vloženima tožbama zoper odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 130/2014-2 z dne 26. 5. 2014 in Bpp 43/2014-2 z dne 15. 5. 2014. S prvo odločbo - odločbo Bpp 130/2014-2 z dne 26. 5. 2014 je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 319/2014-6 z dne 10. 4. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S slednjim pa je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani Bpp 296/2013-2 z dne 30. 12. 2013. S slednjo je bilo odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo in sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 209/203 z dne 21. 10. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Upravni spor zoper odločbo in sklep Bpp 209/2013 z dne 21. 10. 2013 se je vodil pod I U 1859/2013 ter bil končan s sodbo 7. 1. 2014, s katero je bila tožnikova tožba zavrnjena. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za navedeni upravni spor, je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo. Organ za BPP Upravnega sodišča RS je z odločbo Bpp 130/2014-2 z dne 26. 5. 2014 presodil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v pritožbenem postopku zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani IU 319/2014-6 z dne 10. 4. 2014. Zato je tožnikovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

Z drugo odločbo – odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 43/2014-2 z dne 15. 5. 2014 je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 312/2013-2 z dne 31. 12. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S slednjo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani, I U 1127/2013-10 z dne 4. 11. 2013, s katerim je bila zavržena kot nedovoljena tožnikova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1127/2013 z dne 22. 8. 2013. Organ za BPP Upravnega sodišča RS je z odločbo Bpp 43/2014-2 z dne 15. 5. 2014 presodil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 312/2013-2 z dne 31. 12. 2013. Zato je tožnikovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo in sklepom. Prosi tudi, da se mu dodeli BPP, ker je neuka stranka. S pravno pomočjo bo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS (URS) in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Upravni spor je utemeljen, zadevo je treba vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, kakor si ga zasluži in mu pripada po URS ter EKČP. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

Tožena stranka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta izpodbijani sklep in odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijanega akta strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, sodišče pa se strinja z navedbami iz obrazložitve izpodbijanega akta. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Prav tako je pravilen tudi sklep o združitvi obeh zadev v skupno obravnavanje. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila URS in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. Navedena tožnikova prošnja je bila predmet obravnave pred pristojnim organom za BPP, ki je z odločbo Bpp 270/2014-2 z dne 8. 10. 2014 tožnikovo prošnjo zavrnil. Neutemeljen je tudi tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakon o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.