Jedro

Sodišče lahko dokazni predlog za izvedbo razbremenilnih dokazov zavrne le, če oceni, da želi obdolženec s predlaganim dokazom dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso pomembna in je dokaz nerelevanten, ali če šteje dejstvo, ki naj bi ga storilec dokazoval s predlaganim dokazom, za že dokazano na podlagi dotlej izvedenih dokazov, ali če je predlagani dokaz neprimeren oziroma nedosegljiv in ga ni mogoče izvesti. Vsekakor pa se mora sodišče do dokaznega predloga izrecno opredeliti in svojo odločitev o tem, da predlaganega dokaza ne izvede, tudi ustrezno obrazložiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Policijske postaje Šmarje pri Jelšah z dne 14. 11. 2020 ter storilcu naložilo plačilo stroškov postopka - sodne takse v višini 75,11 EUR ter potne stroške priče v znesku 5,29 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi ali spremeni tako, da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in postopek o prekršku ustavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bil storilec z odločbo o prekršku, zoper katero je vložil zahtevo za sodno varstvo, bil spoznan za odgovornega storitve treh prekrškov po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ki naj bi jih storil 19. 7. 2020 v nočnem času ob 4.13 uri, ko je prišel do stanovanjske hiše ..., kjer je pred stanovanjsko hišo v spremstvu P. P. in T. T. zvonil, razbijal po vratih, po telefonu klical tam stanujočega B. B., ki je bil takrat v hiši z ostalimi stanovalci pri nočnem počitku in pri tem vpil ″lopov, lopov vrni kaj si vzel, lopov vrni kaj si ukradel″ in je s klicem na telefon C. C. obtožil tatvine. Zaradi večkratnega klicanja C. C. je slednji skupaj s svojim očetom C. C. prišel do vhodnih vrat, kjer ga je kršitelj skupaj z P. P. in T. T. obtoževal in na njega vpil, s takim ravnanjem pa je storilec pri oškodovancih B. B., C. C. in D. D., ki se je v času dogajanja nahajala v hiši in jo je bilo strah za varnost njenega moža C. C. in sina B. B., povzročil občutke prestrašenosti, vznemirjenosti, užaljenosti, osramočenosti in strahu.

5. Ker je storilec z zahtevo za sodno varstvo zanikal očitke, kot izhajajo iz odločbe o prekršku in trdil, da ni izgovoril besed kot so navedene v izreku odločbe o prekršku in da se je obnašal povsem mirno, korektno oziroma kulturno, je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek v okviru katerega je zaslišalo storilca ter priče B. B., C. C. in D. D., vpogledalo vse listine v spisu, prebralo izjave prič podane policistom ter pregledalo video posnetek nadzornih kamer na zgoščenki. V nadaljevanju obrazložitve je sodišče prve stopnje na kratko povzelo vsebino izvedenih dokazov ter storilčevega zagovora in na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da je dokazano, da se je storilec drzno, žaljivo in nesramno vedel do oškodovancev in da je pri tem v odnosu do B. B. in C.C. ravnal z eventualnim naklepom, v odnosu do oškodovanke D. D. pa s krivdno obliko nezavestne malomarnosti.

6. Čeprav je sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, v kateri je povzelo vsebino storilčeve zahteve za sodno varstvo, izrecno povzelo tudi, da je storilec navajal, da njegove navedbe, da so bili čisto mirni in korektni oziroma kulturni lahko potrdijo P. P. in K. K. ter nenazadnje tudi T. T., storilčeva zunajzakonska partnerka, ki je s svojim podpisom potrdila že navedbe v zahtevi za sodno varstvo, se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe do tega dokaznega predloga ni opredelilo, iz spisovnega gradiva ter same obrazložitve izpodbijane sodbe pa jasno izhaja, da predlaganih dokazov ni izvedlo. Storilec sicer v zahtevi za sodno varstvo ter izjavi o okoliščinah prekrška, ki jo je podal že v hitrem postopku o prekršku, ni izrecno zahteval, da se v okviru dokaznega postopka zasliši tudi navedene priče, vendar je glede na dejstvo, da gre za laično vlogo, navedbe v tej vlogi, da ″lahko njuno nedolžnosti potrdita P. P. in K. K.″ mogoče šteti kot dokazni predlog za zaslišanje navedenih oseb, ki je tudi v zadostni meri substanciran, saj iz navedb storilca podanih tekom postopka jasno izhaja, da sta navedeni osebi bili navzoči na kraju in v času storitve prekrška in bi tako lahko podali izjave o tem, kar sta zaznali na kraju prekrška.

7. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar lahko dokazni predlog za izvedbo razbremenilnih dokazov zavrne le, če oceni, da želi obdolženec s predlaganim dokazom dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso pomembna in je dokaz nerelevanten, ali če šteje dejstvo, ki naj bi ga storilec dokazoval s predlaganim dokazom, za že dokazano na podlagi dotlej izvedenih dokazov, ali če je predlagani dokaz neprimeren oziroma nedosegljiv in ga ni mogoče izvesti. Vsekakor pa se mora sodišče do dokaznega predloga izrecno opredeliti in svojo odločitev o tem, da predlaganega dokaza ne izvede, tudi ustrezno obrazložiti. Ker tega sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni storilo, prav tako pa predlaganih dokazov ni izvedlo, so utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1). Ker je pritožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščalo.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preučiti storilčev dokazni predlog za zaslišanje prič P. P., K. K. in T. T. ter bodisi predlagane dokaze izvesti, ali pa zavrniti izvedbo teh dokazov s prepričljivo argumentacijo. Prav tako se bo moralo natančneje opredeliti do vsebine posnetka videonadzornih kamer na zgoščenki oziroma do trditev storilca, da iz tega posnetka jasno izhaja, da nihče ni vpil oziroma se nedostojno vedel do oškodovancev, v zvezi s prekrškom, ki naj bi ga storilec storil na škodo D. D., pa bo moralo natančneje raziskati vzročno zvezo med storilčevim ravnanjem in posledicami, ki jih je tako ravnanje pustilo pri oškodovanki D. D. glede na okoliščine storjenega prekrška. Za svojo odločitev pa bo moralo navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge.