Jedro

Glede na tretji odstavek 14. člena Odvetniške tarife iz leta 2003 v zvezi z 41. členom Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) potrebno v tej zadevi odmeriti stroške po Tarifi o odvetniških storitvah iz leta 1991, in vrednosti točke na dan odmere, to je 0,459 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je nasprotna udeleženka poleg že prisojenih stroškov postopka 1.366,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot so dosojene v izpodbijanem sklepu, dolžna plačati predlagateljicama še 1.223,02 EUR stroškov postopka, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Nasprotna udeleženka je dolžna predlagateljicama plačati 576,40 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16 dne po prejemu tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki naložilo v plačilo na 1.366,58 EUR odmerjene stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Pritožujeta se predlagateljici iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da nasprotni udeleženki naloži v plačilo 3.663,66 EUR stroškov postopka, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Pravilno je sicer prvostopenjsko sodišče uporabilo določbo tretjega odstavka 14. člena Odvetniške tarife iz leta 2003 in pri odmeri upoštevalo Odvetniško tarifo iz leta 1991 (OT-91). Napako pa je storilo pri pretvorbi vrednosti spornega predmeta in posledično odmeri točk po OT-91. Vrednost spornega predmeta je znašala 5.326.711,00 DIN, upoštevajoč tarifno št. 14 OT-91 znaša vrednost spornega predmeta v točkah 1000 in ne 640. Upoštevajoč tarifno št. 18 OT-91 – nepravdni postopek, bi moralo prvo sodišče odmeriti stroške za sestavo tožbe oz. predloga, obrazloženih pripravljalnih vlog in za zastopanje na narokih vsakokrat v višini 500 točk (in ne 320 točk). Nadalje sodišče pri odmeri stroškov ni upoštevalo stroškov, priglašenih na naroku 16. 12. 1991. Tako bi moralo sodišče odmeriti za vloge 4 x 500 točk, za naroke pa 9 x 500 točk, prišteti 20 % DDV ter znesek sodne takse. To vse skupaj znese 3.663,66 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Materialnopravno pravilno in tudi neizpodbijano je stališče prvostopenjskega sodišča, da je glede na tretji odstavek 14. člena Odvetniške tarife iz leta 2003 v zvezi z 41. členom Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) potrebno v tej zadevi odmeriti stroške po Tarifi o odvetniških storitvah iz leta 1991 (Ur. l. RS, št. 10/1991; OT-91), in vrednosti točke na dan odmere, to je 0,459 EUR. Vendar pa glede na vrednost spornega predmeta sodišče ni pravilno uporabilo OT-91. 6. Ob vložitvi tožbe sicer vrednost spornega predmeta še ni bila 5.326.711,00 DIN, saj je to tekom postopka zvišana vrednost. Tožba pa je bila vložena zaradi plačila odškodnine 2.575.378,00 DIN. Vendar tudi ob upoštevanju te vrednosti, glede na to, da je bila vrednost točke takrat 16,00 DIN (prvi odstavek 7. člena OT-91) znaša nagrada po tar. št. 14/1 OT-91 1000 točk. Ker pa je šlo za nepravdni postopek za določanje odškodnine, je potrebno uporabiti tar. št. 18 OT-91 (kot pravilno navaja pritožba), in priznati za vlogo, s katero se je uvedel postopek, ter za obrazložene vloge med postopkom in za zastopanje na vsakem naroku po 500 točk (50 % postavk po tar.št. 14/1 OT-91). Vendar pa lahko tudi v nepravdnem postopku sodišče sodi le v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Zato sodišče predlagateljicama ne more priznati za posamezno odvetniško opravilo več točk, kot jih je odvetnik priglasil. V stroškovniku z dne 12. 09. 1995 (list. št. 74 a spisa) pa je bilo za pripravljalno vlogo z dne 26. 10. 1994 priglašenih le 100 točk, za naroke 13. 10. 1994, 29. 11. 1994, 18. 04. 1995, 30. 05. 1995 in 12. 09. 1995 pa za vsakega po 350 točk. Utemeljeno pritožba opozarja, da je sodišče pri odmeri stroškov spregledalo priglasitev stroškov na naroku za glavno obravnavo dne 16. 12. 1991. Za tožbo, torej vlogo, s katero se je postopek začel, je odvetnica priglasila 1000 točk, za dva pripravljalna spisa po 750 točk in za dva pristopa na obravnave po 500 točk. Pritožba pa, ker je šlo dejansko za nepravdni postopek, zahteva za ta odvetniška opravila za vsakega po 500 točk. Upoštevajoč vse navedeno je pritožbeno sodišče za vloge predlagateljic tekom postopka priznalo 3 x 500 točk, za pripravljalno vlogo z dne 26. 10. 1994 pa le priglašenih 100 točk, za naroke 5 x 350 točke (kolikor je bilo zahtevano v stroškovniku), za preostale štiri naroke pa po zahtevi predlagateljic za vsakega po 500 točk. Skupaj je to 3.750 točk, kar pomnoženo z vrednostjo točke 0,459 EUR znese 2.455,65 EUR. Materialne stroške skladno z drugim odstavkom 15. člena OT-91 je prvostopenjsko sodišče priznalo le za zastopanje na naroku dne 09. 07. 2007, ker pred tem pooblaščenci pokojnega predlagatelja materialnih stroškov niso zahtevali. Te odločitve pritožba ne graja, zato je tudi pritožbeno sodišče materialne stroške odmerilo le od 500 točk, ki jih je priznalo za zastopanje na naroku 09. 07. 2002, in sicer znesejo 4,59 EUR.

7. Davek na dodano vrednost (DDV) se je v Republiki Sloveniji uvedel s 01. 07. 1999, zato pritožba neutemeljeno zahteva priznanje DDV od vseh priznanih odvetniških storitev. Drugostopenjsko sodišče je DDV odmerilo le od odvetniških storitev, opravljenih po navedenem datumu, to pa je le od 500 točk za zastopanje na naroku 09. 07. 2002. Takrat se je plačeval 20 % DDV, to je 45,90 EUR. Navedenemu je treba prišteti še 83, 46 EUR plačane sodne takse. Vse to skupaj znese 2.589,60 EUR, torej je dolžna nasprotna udeleženka povrniti predlagateljicam v roku 15 dni (313. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP) plačati še 1.223,02 EUR (poleg že pravnomočno dosojenih 1.366,58 EUR). Če obveznosti ne bo izpolnila v roku, bo prišla v zamudo in bo od tedaj dalje dolgovala še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika – OZ).

8. Prvostopenjsko sodišče je torej zmotno uporabilo OT-91, zato je višje sodišče skladno s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odmerilo stroške skladno z OT-91 in v mejah priglašenih stroškov.

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Glede na uspeh s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP) mora nasprotna udeleženka pritožnicama povrniti stroške, ki so bili potrebni (155. člen ZPP) za pritožbeni postopek. Ker so pritožbeni stroški priglašeni skladno z OT-91 in Zakonom o davku na dodano vrednost, jih je pritožbeno sodišče v celoti priznalo. Znesejo 576,40 EUR, natančnejša specifikacija pa je razvidna na list. št. 154 spisa. Tudi pritožbene stroške mora nasprotna udeleženka plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje pa skupaj z zakonskim zamudnimi obrestmi (313. člen ZPP, 299. in 378. člen OZ).