Jedro

Sodišče prve stopnje ni kršilo postopka, ko je obrazložitev s povsem istim izrekom sodbe, izdane brez obrazložitve, izdelala sodnica, ki je prevzela spis, ko je sodniku, ki je vodil postopek, prenehala sodniška funkcija.

Izrek

Zahteva obsojenega J.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 750 EUR.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Škofji Loki je bil obsojeni J.Š. spoznan za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ. Sodišče mu je izreklo 80.000 SIT denarne kazni, ki jo je bil dolžan plačati v roku dveh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obsojenec je dne 1.6.2006 vložil "pritožbo za varstvo zakonitosti" zoper drugostopenjsko sodbo, ki po vsebini predstavlja zahtevo za varstvo zakonitosti in jo je kot takšno predložilo tudi sodišče prve stopnje preko sodišča druge stopnje. V zahtevi obsojenec uveljavlja kršitev 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ker je sodbo napisala okrajna sodnica T.F., ki zadeve ne pozna, saj ni bila na nobeni obravnavi, zato je po mnenju obsojenca sodba nepravilna in krivična. Kršitev 371. člena ZKP obsojenec vidi v tem, da mu je bila kršena pravica do obrambe, ker sodišče ni dovolilo zaslišanja njegovih prič, ki imajo trdne dokaze, s katerimi bi se ovrgle izjave drugih prič. Prav tako je tudi mnenje grafologinje prepričljivo v obsojenčevo korist. V zahtevi navaja še dve drugi zadevi, ki naj bi kazali na napačno ugotovljeno dejansko stanje v tej kazenski zadevi. Ker dejansko stanje ni zadostno in trdno ugotovljeno in je sodba izdelana s strani sodnika, ki ni sodeloval v postopku, je obsojenec vrhovnemu sodišču predlagal, da sodbo Višjega sodišča v Ljubljani razveljavi in vrne v ponovno odločanje, da se bodo izvedli vsi manjkajoči dokazi za ugotovitev dejanskega stanja.

Vrhovni državni tožilec mag. A.F. je v odgovoru na zahtevo ocenil, da ni utemeljena. Po njegovem mnenju je v primeru, ko je obrazložitev sodbe napisala okrajna sodnica T.F., lahko podana le kršitev 2. odstavka 363. člena ZKP, kar pa ni moglo in tudi dejansko ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca ni jasno, katero kršitev ima vlagatelj v mislih v zvezi s kršitvijo 194. člena ZKP, ki se nanaša na privedbo obdolženca. Obsojenec tudi ne pojasni, zakaj naj bi bil zapisnik "protizakonit konstrukt" in katere obremenjujoče izjave je dal pod prisilo in stresom. V zvezi z zaslišanjem dodatnih prič obsojenec ni pojasnil, o katerih odločilnih dejstvih naj bi priče izpovedovale.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz dopisa Višjega sodišča v Ljubljani je razvidno, da so Okrajnemu sodišču v Škofji Loki vrnili spis v zvezi z reševanjem pritožbe obdolženca zoper sodbo z dne 15.3.2004, pri čemer so opozorili, da je obdolženec z vložitvijo pritožbe napovedal pritožbo, zaradi česar bo moralo sodišče pisno izdelati sodbo z obrazložitvijo. Pismeno obrazložitev sodbe je izdelala okrajna sodnica T.F., ki je v obrazložitvi že uvodoma navedla, da je sodniku, ki je razglasil sodbo, prenehala sodniška funkcija, zato je sodbo izdelala in podpisala sodnica, ki na podlagi letnega razporeda rešuje kazenske zadeve na Okrajnem sodišču v Škofji Loki. S Sodnim redom (Ur. l. RS, št. 17/1995) je v 111. členu določeno, da je izvirnik sodnega pisanja v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, v tem primeru prvostopenjska sodba, ki ga podpiše sodnik in zapisnikar. Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena in pravnomočna prvostopenjska sodba se v izreku v ničemer ne razlikuje od sodbe, ki je bila razglašena na glavni obravnavi pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki dne 15.3.2004, ki jo je vodil sodnik Okrajnega sodišča v Škofji Loki B.P., ki je tudi izdal sodbo brez obrazložitve in jo podpisal. Sodbo z obrazložitvijo je izdelala in podpisala okrajna sodnica T.F., ki je spis prevzela v reševanje dne 6.4.2005, kot izhaja iz uradnega zaznamka. Sodni red v 162. členu določa primere dodeljevanja zadev ob sodnikovi daljši odsotnosti ali preobremenjenosti, vsekakor pa ta določba obsega tudi dodelitev spisa v primeru, ko sodniku, ki je vodil postopek, preneha sodniška funkcija. Sodišče prve stopnje torej ni kršilo postopka, ko je obrazložitev s povsem istim izrekom sodbe, izdane brez obrazložitve, izdelala sodnica z obrazložitvijo in jo podpisala.

Obsojenčevo uveljavljanje kršitve 194. člena ZKP ni razumljivo, prav tako pa iz pisnih podatkov ni razvidno, da bi obsojenec podajal svoje izjave pod prisilo ali stresom.

Dokazna predloga za zaslišanje prič M.S. in M.Š. je sodišče zavrnilo z ustrezno utemeljitvijo. Ob ostalih izvedenih dokazih je ocenilo, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno in bi se z izvedbo predlaganih dokazov kazenski postopek le zavlekel. Sodišče ni dolžno zaslišati vsake priče, ki jo predlaga obdolženec in v obravnavani zadevi je bila ocena sodišča ustrezna, kajti dejansko stanje je bilo z izvedenimi dokazi razčiščeno.

Obsojenec s ponavljanjem predlogov za zaslišanje prič ter s ponavljanjem zagovora, da ni storil kaznivega dejanja, kot tudi z neposredno trditvijo o napačno ugotovljenem dejanskem stanju, uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V postopku za varstvo zakonitosti takšnega razloga ni možno uveljavljati glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, ki jih v zahtevi uveljavlja obsojenec, poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o plačilu povprečnine temelji na določbah 98 a. člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, pri čemer je povprečnina odmerjena v skladu z določilom 1. odstavka 92. člena ZKP. Vrhovno sodišče je pri tem upoštevalo zamotanost postopka ter obsojenčevo premoženjsko stanje, ki je razvidno iz podatkov prvostopenjske sodbe.