Jedro

Obnova postopka je dovoljena le zoper odločbe, s katerimi se meritorno urejajo razmerja. S sklepom, s katerim odloči o predlogu za izrek ukrepa po ZPND, sodišče razmerij med udeleženci postopka ne uredi meritorno. Gre za postopek, ki je po svojih bistvenih lastnostih enak postopku za izdajo regulacijske začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V postopku po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) je sodišče s sklepom z dne 9. 11. 2018, ki je postal pravnomočen 22. 11. 2018, nasprotnemu udeležencu naložilo, da prepusti uporabo stanovanjske hiše na naslovu A., v obsegu, kot jo je imel prej sam, predlagateljem. Skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND ukrepa ni časovno omejilo. Nasprotni udeleženec je 14. 3. 2022 podal predlog za obnovo postopka, v katerem predlaga, naj sodišče ukrep prepustitve stanovanjske hiše v izključno uporabo predlagateljem časovno omeji, ker je v zemljiškoknjižnem postopku dosegel vpis dosmrtne brezplačne služnostne pravice stanovanja v I. nadstropju stanovanjske hiše na naslovu A. v njegovo korist. 2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog nasprotnega udeleženca za obnovo postopka zavrglo z obrazložitvijo, da je postopek zaradi izreka ukrepov za zagotovitev varnosti žrtve nasilja v družini po ZPND eden od nepravdnih postopkov, za katerega se skladno s 56. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) uporabljajo splošne določbe X. poglavja ZNP-1, v teh postopkih pa obnova postopka, če je zakon izrecno ne predpisuje, ni dovoljena (54. člen ZNP-1).

3. Nasprotni udeleženec se pritožuje „iz vseh pritožbenih razlogov“, višjemu sodišču predlaga, naj dovoli obnovo postopka ali pa zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče je v izpodbijanem sklepu napačno štelo postopke po ZPND kot postopke, s katerimi se urejajo družinska razmerja in s tem napačno uporabilo 54. člen ZNP-1. Zakon, s katerim se ureja osebna in družinska razmerja, je Družinski zakonik (DZ), ZPND pa ne ureja teh razmerij, ampak nasilje v družini.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da se v postopkih za izrek ukrepov po ZPND uporabljajo določbe X. poglavja ZNP-12. DZ ni postopkovni predpis, ureja materialnopravna vprašanja družinskih razmerij. Postopek v družinskih zadevah pa ureja ZNP-1 in ker (očitno) v X. poglavju ne zajema vseh tovrstnih postopkov, je zakonodajalec v 56. členu ZNP-1 predpisal, da določbe prvega oddelka X. poglavja veljajo tudi za postopke osebnih stanj in družinskih razmerij, ki niso posebej urejeni v tem poglavju, če drug zakon določa, da se obravnavajo v nepravdnem postopku. ZPND v 22.a členu predpisuje uporabo ZNP-1 in po vsebini ureja družinska razmerja. V njem je določeno, kdo se šteje za družinskega člana po tem zakonu (2. člen ZPND) in kaj predstavlja nasilje v družini (3. člen ZPND) ter predpisuje ukrepe za preprečitev nasilja v družini tako, da (začasno) uredi razmerja med družinskimi člani. Zakonodajalec je s 56. členom ZNP-1 zapovedal uporabo skupnih določb iz prvega oddelka X. poglavja ZNP-1 tudi v postopkih po ZPND.3

6. Ker ZPND nima določbe, ki bi uzakonila možnost obnove postopka, ta skladno s 54. členom ZNP-1 v postopku za izrek ukrepov po ZPND ni dovoljena. Glede na naravo sodnih postopkov po ZPND je to tudi edino logično.

7. Kot vsa izredna pravna sredstva, je tudi obnova postopka dovoljena le zoper odločbe, s katerimi se meritorno urejajo razmerja. S sklepom, s katerim odloči o predlogu za izrek ukrepa po ZPND, sodišče razmerij med udeleženci postopka ne uredi meritorno. Gre za postopek, ki je po svojih bistvenih lastnostih enak postopku za izdajo regulacijske začasne odredbe.4 Doseg postopkov za izrek ukrepov po ZPND je v preprečitvi nasilja v družini in odvrnitev nastanka nadaljnje škode, ki zaradi nasilja nastaja žrtvi/am. Gre za začasno ureditev, ne pa trajno odločitev o pravnem razmerju, kar velja tudi v primeru izreka ukrepa prepustitve stanovanja žrtvi oziroma žrtvam nasilja, ko ni časovno omejen. Predmet postopka po ZPND, v katerem se odloča hitro in na podlagi verjetnosti, že po naravi stvari ne more biti dokončno odločanje o materialnopravnih vprašanjih, v konkretnem primeru o osebni služnosti nasprotnega udeleženca. Izrečeni ukrep prepustitve stanovanja tako ne predstavlja pravnomočne odločitve glede možnosti bivanja nasprotnega udeleženca v stanovanju, ki ga je moral po odločbi sodišča prepustiti v uporabo predlagateljem. Vprašanje, ali ima nasprotni udeleženec kljub izrečenemu ukrepu v bodoče pravico uporabljati stanovanje, se bo lahko reševalo le v ustreznem pravdnem postopku.5 Ker ima sklep o ukrepu po ZPND naravo začasne odredbe, je sistemsko in edino logično, da glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev tudi za te ukrepe velja enako, kot za začasne odredbe. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v drugem odstavku 10. člena določa, da obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. 8. Izpodbijana odločitev je torej materialnopravno pravilna. Procesnih kršitev in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožba ne graja obrazloženo, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z osmim odstavkom 22.a člena ZPND. Ker ima stroške le pritožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka.

1 ZNP-1 se v tem postopku v zvezi s predlogom za obnovo postopka uporablja na podlagi določb 216. člena ZNP-1. 2 Gl. komentar k 56. členu v: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, izdala Založba WD, Maribor, leta 2022, str. 287. 3 T. Pavčnik: Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten št. 2/2012, stran 95 in 96. 4 Prim. stališče T. Pavčnika glede prepustitve stanovanja v skupni rabi v prej navedenem članku, stran 100.