Jedro

Za podstanovalca, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, se namreč šteje, da nezakonito zaseda te prostore; zoper takega podstanovalca se lahko uvede postopek po 50. členu ZSR (2. odstavek 76. člena ZSR).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da mora izprazniti dvosobno stanovanje, ki se nahaja v II. nadstropju in ima št. 6 ter ga praznega izročiti tožeči stranki. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da bo tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnjen. Toženca sta se v sporno stanovanje vselila na podlagi pogodbe, ki sta jo sklenila s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice B.N. Ta jima je oddal celo stanovanje. V pravdi opr. št. VI P ../92 je bil zavrnjen tožbeni zahtevek B.N. proti tožencema zaradi izpraznitve stanovanja. N. je namreč izgubil stanovanjsko pravico na stanovanju. Pridobila pa jo je tožena stranka, ki se v stanovanje tudi sicer ni nezakonito vselila.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

S sklicevanjem na vsebino odločitve v pravdi med B.N. in tožencema zaradi izselitve iz stanovanja toženca odpirata prav tisti del pravne razlage razmerja med njima in tožečo stranko Republiko Slovenijo, ki je bistvena in ki je utemeljeno omogočila izpodbijano odločitev. B.N. je stanovanjsko razmerje prenehalo, ker je sporno stanovanje v celoti oddal tožencema kot podstanovalcema (58. člen zakona o stanovanjskih razmerjih - Ur.l. SRS št. 35/82 - ZSR) s pogodbo z dne 20.7.1991. Vendar pa obratno ne pomeni, da sta toženca zaradi te ugotovitve v stanovanju pridobila stanovanjsko zaščito. Pogodba o oddaji stanovanja z dne 20.7.1991, na katero se sklicujeta toženca, kot podstanovalska pogodba nima pravne veljave (podstanovalsko razmerje se lahko sklene le za posamezne stanovanjske prostore - 1. odstavek 77. člena ZSR). Poleg tega pa po določbi 76. člena ZSR, katerega pravila so veljala v času vselitve tožencev v stanovanje, pravica podstanovalca, da po podstanovalski pogodbi uporablja stanovanjske prostore, preneha tudi, če preneha pravica imetnika stanovanjske pravice, da uporablja stanovanje, v katerem so ti prostori. Izpodbijana sodba je zato pravilno ugotovila, da sta toženca najmanj od tedaj v stanovanju brez pravnega naslova in da sta nezakonito vseljena. Za podstanovalca, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, se namreč šteje, da nezakonito zaseda te prostore; zoper takega podstanovalca se lahko uvede postopek po 50. členu ZSR (2. odstavek 76. člena ZSR).

Toženca torej v stanovanju, ki je predmet spora, bivata nezakonito, zaradi česar je izpodbijana odločitev pravilna. Razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Ker tudi ni razlogov, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP - eventualna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP), je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP (Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona z izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS 1/91-I).