Jedro

Tožnik v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč in tudi v tožbi ne zatrjuje, da se je naknadno po sprejetem sklepu, da se zapuščinski postopek ne opravi, našlo kakšno premoženje, ki bi lahko bilo predmet dedovanja. Iz njegovih laičnih navedb izhaja le, da želi zase urediti pravico do bivanja v hiši, v kateri je prebival s pokojno izvezakonsko partnerko. Navedena pravica pa ni predmet postopka o dedovanju, saj tožnik sam navaja, da je hiša v lasti sestre pokojne partnerke, kar posledično pomeni, da ne more biti predmet dedovanja. Sodišče se zato strinja s toženo stranko, da takšna zahteva tožnika ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi izpodbijanja sklepa o dedovanju po tožnikovi zunajzakonski partnerki. Prošnjo je zavrnila na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če je zadeva očitno nerazumna oziroma prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh. V postopku je bilo ugotovljeno, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu dne 3. 9. 2013 izdalo sklep, da se zapuščinska obravnava po umrli A.A. ne opravi, ker zapustnica ni zapustila nobenega premoženja. Navedena odločitev je v skladu z Zakonom o dedovanju, ki v 203. členu določa, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če zapustnik ni zapustil premoženja. Ker prosilec v postopku ni navajal ničesar, kar bi zbudilo dvom o pravilnosti pravnomočnega sklepa o dedovanju, je bilo treba njegovo prošnjo zavrniti.

2. Tožnik v laični vlogi navaja, da je njegova zahteva v zvezi z dedovanjem le, da mu B.B. prizna pravico do bivanja v hiši, v kateri živi že 18 let in v kateri je živel s pokojno izvenzakonsko partnerko. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem pa se navedena vsebinska presoja opravi v omejenem obsegu, saj citirana določba govori o očitnem nesorazmerju.

6. V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti tožnikove zahteve v zvezi s pravnomočnim sklepom zapuščinskega sodišča, s katerim je to odločilo, da se zapuščinski postopek po pokojni A.A. ne opravi, ker ni zapustila nobenega premoženja. Navedena odločitev sodišča je v skladu z Zakonom o dedovanju, na katerega se v zvezi s tožnikovo prošnjo za BPP sklicuje tudi tožena stranka, in ki v 203. členu določa, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če zapustnik ni zapustil premoženja. Tožnik v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč in tudi v tožbi ne zatrjuje, da se je naknadno po sprejetem sklepu našlo kakšno premoženje, ki bi lahko bilo predmet dedovanja. Iz njegovih laičnih navedb izhaja le, da želi zase urediti pravico do bivanja v hiši, v kateri je prebival s pokojno izvezakonsko partnerko. Navedena pravica pa ni predmet postopka o dedovanju, saj tožnik sam navaja, da je hiša v lasti sestre pokojne partnerke, kar posledično pomeni, da ne more biti predmet dedovanja. Sodišče se zato strinja s toženo stranko, da takšna zahteva tožnika ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Po vsem navedenem je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.