Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 363/2017

ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.363.2017 Oddelek za socialne spore

starostna pokojnina preplačilo zakonske zamudne obresti pravna praznina zavod
Višje delovno in socialno sodišče
9. november 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravno praznino ZPIZ-2, ki dolžnosti vrnitve neupravičene pridobitve zavoda ne ureja, je po stališču pritožbenega sodišča potrebno zapolniti z analogijo legis in ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno. Neposredno pravno urejeni primer in analogni primer imata enako pravno vrednost, zaradi česar je potrebno sklepati, da za oba velja enaka pravna posledica. Že po načelu enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS je potrebno enake primere obravnavati enako. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Če se zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva po 3. členu ZS predpise, ki urejajo podobne primere. Ker je zavod upravičen do vračila neupravičeno izplačanih denarnih zneskov, je po analognem sklepanju tudi zavarovanec upravičen do vračila brez podlage že vrnjenih denarnih zneskov. Če je torej zavarovanec na podlagi dokončnih in pravnomočnih preplačilnih odločb, preplačilo vrnil tožencu, pa so bile kasneje preplačilne odločbe odpravljene, je odpadla pravna podlaga za vrnitev preplačila. Torej je toženec neupravičeno pridobitev ob smiselni uporabi 194. člena ZPIZ-2 in 190. člen OZ dolžan vrniti zavarovancu. Obseg vrnitve neupravičene pridobitve pa določa 193. člen OZ.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da v celoti na novo glasi: "V III. točki izreka odločbe toženca št. ... z dne 7. 11. 2016 se za besedo "preplačila" doda besedilo "skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 21. 1. 2014 do plačila." Toženec je dolžan tožniku s to sodbo prisojene zakonske zamudne obresti obračunati in jih skupaj s procesnimi obrestmi, ki tečejo od 9. 12. 2016 do plačila, izplačati v roku 8 dni od prejema te sodbe.

Višji tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska preplačila, ki tečejo od 17. 2. 2012 do 21. 1. 2014, se zavrne.

Toženec je dolžan tožniku povrniti 391,60 EUR stroškov postopka v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožnik krije stroške odgovora na pritožbo sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka odpravilo III. odstavek odločbe toženca z dne 7. 11. 2016 in ga nadomestilo z besedilom: "Tožniku se nakaže vrnjen znesek preplačila v višini 29.066,29 EUR skupaj z zneskom v višini 11.513,89 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 17. 2. 2012 dalje do dneva delnega plačila v višini 26.165,53 EUR z dne 21. 11. 2016 in do dneva preostalega plačila v višini 2.900,76 EUR z dne 30. 11. 2016" Z II. točko izreka je tožencu odredilo plačilo prisojenih zakonskih zamudnih obresti, skupaj s procesnimi obrestmi, ki tečejo od 9. 12. 2016 do plačila, v roku 8 dni. Tožbeni zahtevek v delu na plačilo višjih zakonskih zamudnih obresti od prisojenih, to je do zneska 11.645,44 EUR, je zavrnilo (III. točka izreka). S IV. točko izreka je sklenilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti 1.466,34 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper I., II. in IV. točko izreka sodbe se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo 197. člen ZPIZ-2. Dolžnost plačila zakonskih zamudnih obresti nastopi šele, če dajatev ni plačana v 60 dneh po izvršljivosti odločbe o priznanju pravice. V obravnavanem primeru so bila sredstva, priznana z odločbo z dne 7. 11. 2016, izplačana 21. 11. 2016, zato ni prišlo do zamude. Ker gre za vprašanje priznavanja pravice do pokojnine kot pravice iz sistema socialne varnosti oziroma obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, podlage ni niti v splošnih pravilih civilnega prava. Sicer pa je bil vse do vročitve sodbe pritožbenega sodišča, s katero sta bili odpravljeni odločbi o ustavitvi izplačevanja pokojnine, 21. 1. 2014 v dobri veri, zaradi česar zamudne obresti pred tem niso mogle teči. Opozarja še na 183. člen ZPIZ-2. 3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga potrditev izpodbijanega dela sodbe in povrnitev stroškov. Čeprav toženec že sam priznava, da je pravni temelj za vračilo pokojnine odpadel po 190. členu OZ, pa mu ne priznava zakonskih zamudnih obresti od vrnjenega preplačila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu ter skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku ni prišlo do procesih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Določbe 197. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ?2)2, na kateri je utemeljilo prisojene zakonske zamudne obresti, v obravnavnem primeru ni mogoče uporabiti. Tožbeni zahtevek na priznanje vtoževanih zakonskih zamudnih obresti je, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, delno utemeljen na podlagi 193. člena Obligacijskega zakonika (OZ)3. Predmet spora in dejanske okoliščine konkretnega primera

6. Čeprav je bila tožniku pravica do starostne pokojnine v znesku 942,50 EUR dokončno in pravnomočno priznana od 22. 9. 2007 dalje4, je bilo s tem dnem njeno izplačevanje z dokončno odločbo z dne 26. 10. 2010 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 24. 1. 2011 ustavljeno in hkrati izrečeno, da se že izplačani zneski od 22. 9. 2007 dalje poračunajo. S pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča5, ki je bila tožencu po njegovi neprerekani trditvi vročena 21. 1. 2014, sta bili odločbi o ustavitvi izplačevanja pokojnine za nazaj kot nepravilni in nezakoniti odpravljeni.

7. Z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 26. 9. 2012 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 16. 2. 2011 je bilo odločeno, da je na podlagi odločbe z dne 26. 10. 2010, ki je bila torej kasneje odpravljena, ugotovljeno, da je starostna pokojnina z letnimi dodatki v obdobju od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010 preveč izplačana in je preplačilo, ki ga je tožnik dolžan vrniti tožencu, nastalo v znesku 29.066,29 EUR.6 Tožnik je tožencu preplačilo vrnil 16. 2. 2012. 8. Vendar je bila s pravnomočno sodbo7 dovoljena obnova preplačilnih odločb, ki sta bili posledično z odločbo z dne 7. 11. 2016 odpravljeni. Čeprav je že v predlogu za obnovo postopka tožnik uveljavljal tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od vrnjenega preplačila, je bilo hkrati z odločbo z dne 7. 11. 2016 izrečeno, da se mu nakaže, torej nazaj vrne le preplačilo. Toženec je tožniku 21. 11. 2016 plačal znesek 26.165,53 EU, znesek 2.900,76 EUR pa 30. 11. 2016. 9. Predmet tega postopka je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe z dne 7. 11. 2016 le glede tega, ali je tožnik poleg vrnitve preplačila v znesku 29.066,29 EUR upravičen še do plačila zakonskih zamudnih obresti od tega preplačila, in če, od kdaj dalje tečejo.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

10. Zaradi javnopravne narave denarnih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ko se abstraktne zakonske pravice konkretizirajo šele z izdajo posamičnega upravnega akta, so zamudne obresti posebej urejene v 197. členu ZPIZ-2. Po tej določbi je zavod, če ne izplača priznanih pokojninskih prejemkov v roku 60 dni od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva, dolžan plačati zamudne obresti na zapadle prejemke, ki se odmerijo v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, od naslednjega dne po izteku tega roka.

11. Nosilec obveznega zavarovanja je torej dolžan plačati zakonske zamudne obresti, če priznanih dajatev ne izplača v 60-ih dneh od izvršljivosti odločbe. V zvezi z razlago in uporabo 197. člena ZPIZ-2 je pritožbeno sodišče8 že zavzelo stališče, da je potrebno to določbo, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, v povezavi s 378. členom OZ, smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni priznana ali je priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Vendar v obravnavanem primeru sploh ne gre za plačilo zakonskih zamudnih obresti zaradi toženčeve zamude v izpolnitvi obveznosti, temveč zaradi njegove neupravičene pridobitve.

12. Dolžnosti vrnitve zavoda, ki je brez pravne podlage prejel vrnjeno preplačilo, še manj dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti od takšne neupravičene pridobitve, ZPIZ-2 ne ureja. V 194. členu je določena le obveznost zavarovanca, ki mu je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imel pravice, da prejeto vrne v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Po sodni praksi9 gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel. 13. Pravno praznino ZPIZ-2, ki torej dolžnosti vrnitve neupravičene pridobitve zavoda ne ureja, je po stališču pritožbenega sodišča potrebno zapolniti z analogijo legis in ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno. Neposredno pravno urejeni primer in analogni primer imata enako pravno vrednost, zaradi česar je potrebno sklepati, da za oba velja enaka pravna posledica.10 Že po načelu enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS je potrebno enake primere obravnavati enako. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Če se zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva po 3. členu Zakona o sodiščih (ZS)11 predpise, ki urejajo podobne primere. Ker je zavod upravičen do vračila neupravičeno izplačanih denarnih zneskov, je po analognem sklepanju tudi zavarovanec upravičen do vračila brez podlage že vrnjenih denarnih zneskov. Če je torej zavarovanec na podlagi dokončnih in pravnomočnih preplačilnih odločb, preplačilo vrnil tožencu, pa so bile kasneje preplačilne odločbe odpravljene, je odpadla pravna podlaga za vrnitev preplačila. Torej je toženec neupravičeno pridobitev ob smiselni uporabi 194. člena ZPIZ-2 in 190. člen OZ dolžan vrniti zavarovancu.12 Obseg vrnitve neupravičene pridobitve pa določa 193. člen OZ.

14. Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Pošteni pridobitelj mora torej plačati obresti od dneva vložitve zahtevka, nepošteni pridobitelj pa vse od dneva pridobitve. Po sodni praksi13 je treba 193. člen OZ v primerih, ko pridobitelj v času pridobitve ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun, je pa to (iz)vedel ali bi moral vedeti pozneje, uporabljati in razlagati tako, da mora vrniti plodove in plačati zamudne obresti že od tega dne in ne šele od dne, ko je prikrajšani vložil zahtevek za vrnitev. Pridobitelj je torej dolžan zakonske zamudne obresti od neupravičene pridobitve plačati od dneva, ko je postal nepošten. Nepošten pridobitelj pa je tisti, ki ve, ali bi moral vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun. Ko pošten pridobitelj izve, da gre za neupravičeno pridobitev, postane nepošten.

15. Vendar zavodu nepoštenosti pred odpravo sicer nezakonitih in nepravilnih, vendar izvršljivih in dokončnih odločb o ustavitvi izplačevanja denarne dajatve, ki predstavlja podlago za izdajo preplačilnih odločb, ni mogoče očitati. Po 1. odstavku 182. člena ZPIZ-2 postane izvršljiva že prvostopenjska upravna odločba, saj morebitna pritožba ne zadrži njene izvršljivosti. Šele z odpravo odločb o ustavitvi izplačevanja pokojninske dajatve je odpadla pravna podlaga za vrnitev preplačila po preplačilnih odločbah. Kadar se odločba odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. 14 Odločitev pritožbenega sodišča

16. Glede na vse predhodno obrazloženo, je toženec postal nepošten z vročitvijo sodbe, s katero sta bili odpravljeni sicer izvršljivi in dokončni odločbi o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine, 21. 1. 2014. Takrat je namreč izvedel, da je odpadla pravna podlaga za tožnikovo vrnitev preplačila, ki je bilo plačano že 16. 2. 2012. Pomeni, da je tožniku poleg preplačila v znesku 29.066,29 EUR, dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 21. 1. 2014 do plačila.

17. Iz vseh predhodno navedenih materialnopravnih razlogov je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in v skladu s 5. točko 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu zaradi jasnosti izreka v celoti spremeniti. Torej tako, da se v III. točki izreka izpodbijane odločbe toženca z dne 7. 11. 2016 za besedo "preplačila" doda besedilo "skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 21. 1. 2014 do plačila" in je toženec dolžan tožniku obračunati s to sodbo prisojene zakonske zamudne obresti ter jih skupaj s procesnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe 9. 12. 2016 do plačila, izplačati v roku 8 dni od prejema te sodbe. Višji tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska preplačila, ki tečejo od 17. 2. 2012 do 21. 1. 2014, je bilo potrebno zavrniti. V preostalem, torej glede zavrnilnega dela, je bilo potrebno pritožbo toženca zavrniti po 353. členu ZPP. Ob obračunu prisojenih zakonskih zamudnih obresti bo toženec upošteval, da je po izdaji izpodbijane odločbe 21. 11. 2016 tožniku že plačal znesek 26.165,53 EUR, 30. 11. 2016 pa še znesek 2.900,76 EUR.

Stroški postopka

18. Ob spremenjeni prvostopenjski sodbi je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel le delno. Njegov uspeh v sporu pritožbeno sodišče ocenjuje kot polovičen. V skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP mu je toženec dolžan povrniti stroške postopka na prvi stopnji v višini 391,60 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na podlagi Odvetniške tarife (OT)15 je ob upoštevanju vrednosti spora priznanih 500 točk za tožbo (tar. št. 15/1a OT), 500 točk za narok (tar. št. 15/3 OT), 375 točk za pripravljalno vlogo (tar. št.15/2) in 23,75 točk za materialne stroške, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR, znaša 642,02 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 783,26 EUR. Polovični stroški torej znašajo 391,60 EUR. Višje priglašeni stroški niso utemeljeni. Stroški za konferenco s stranko pa so že zajeti v drugih priznanih stroških.

19. Čeprav je toženec le delno uspel s pritožbo, je pritožbeno sodišče sklenilo še, da tožnik stroške odgovora na pritožbo, krije sam. K pritožbeni rešitvi zadeve ni pripomogel (165. člen v zvezi z 1. odstavkom 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 97/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 Odločba z dne 19. 3. 2008. 5 Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 456/2013 z dne 9. 1. 2013 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 298/2011 z dne 19. 6. 2013. 6 Toženec je pri izdaji dokončne odločbe upošteval, da je del preplačila v skupnem znesku 33.765,21 EUR za čas od 22. 9. 2007 do 22. 2. 2008 zastaral. 7 Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 2148/2014 z dne 20. 1. 2016, potrjena s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 168/2016 z dne 8. 9. 2016. 8 Psp 536/2016 in Psp 111/2017. 9 Na primer Psp 99/2017, Psp 181/2017. 10 Pavčnik: Argumentacija v pravu, Cankarjeva založba, 1998, str. 146. 11 Ur. l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 12 O vrnitvi preplačila je bilo z odločbo z dne 7. 11. 2006 že tudi odločeno. 13 III Ips 5/2011. 14 Prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami). 15 Ur. l. RS, št. 2/2015.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia