Jedro

Predlagatelji se v pritožbi sklicujejo na nove okoliščine, ki so nastale po koncu zadnjega naroka in se nanašajo na začasno ureditev stikov matere z deklicama v drugem postopku. V nepravdnem postopku je mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda odločbo glede na dejansko stanje, kot obstoji ob zaključku glavne obravnave in katerega zajemajo časovne meje pravnomočnosti.

Da ne bi prišlo do odtujitve otrok od sorodstva in izgube identitete, zakon vzpostavitev stikov s širšo družino ureja kot otrokovo pravico, če ni v nasprotju z njegovo koristjo. Sodišče prve stopnje je stike ustrezno uravnotežilo, da je zagotovilo njihovo kontinuiteto in ohranjanje čustvene povezanosti med deklicama, starimi starši in mamino teto. Pri tem je pravilno upoštevalo tudi nevarnost, da bi prepogosti stiki glede na nenaklonjenost in negativno nastrojenost predlagateljev do nasprotnega udeleženca, do katere niso kritični, deklici lahko čustveno bremenili.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo stike med predlagatelji in mladoletnima A. A. in B. B., tako da potekajo vsak prvi četrtek v mesecu, ko jih predlagatelji ob 15. uri prevzamejo pred OŠ C. in ju ob 18. uri pripeljejo na glavno avtobusno postajo na C., kjer deklici prevzame nasprotni udeleženec, ter med šolskimi počitnicami od 26. 6. od 8. ure zjutraj do 30. 6. do 19. ure, s predajo na glavni avtobusni postaji na C., v primeru nadaljevanja stika z materjo pa s predajo D. D. Predlagatelji so dolžni poskrbeti, da bosta deklici v času stika opravili šolske obveznosti ter so se dolžni vzdržati tem, ki so zanju obremenjujoče. Predlog predlagateljev za širši obseg stikov je sodišče zavrnilo ter sklenilo, da udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

2.Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji in uveljavljajo vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlagajo spremembo sklepa z določitvijo širšega obsega stikov, ki naj med tednom potekajo eno popoldne, prvi in zadnji teden poletnih počitnic in dodatno vsak drugi vikend v mesecu ter 1 teden v medletnih šolskih počitnicah.

3.V obširni pritožbi opisujejo tesne odnose z deklicama ter podrobno povzemajo izpovedi z naroka 18. 9. 2023. Čeprav je nasprotni udeleženec želel njihovo vlogo v življenju deklic omalovaževati, se je sodišče lahko prepričalo o nasprotnem. Iz posnetka s 17. 9. 2023, ki ga prilagajo, izhaja, da sta drugi predlagatelj in tretja predlagateljica želela ustaviti nasprotnega udeleženca, ko je pred otrokoma razčiščeval zaplet s supergami. Zato ne drži, da ne ravnata pomirjevalno. Nasprotni udeleženec se ne zaveda, da tudi sam s svojimi ravnanji prispeva k stiski deklic pred odhodi iz E. Njegova izpoved o mržnji in izgredih je očitno povezana z njihovimi izjavami v kazenskem postopku, ki so se ga udeležili kot priče. Gre za dogodke, kjer je bila prisotna mati deklic in o katerih imajo vsak svoje videnje, kar na stike med njimi in deklicami ne sme vplivati. Nasprotni udeleženec je ob zaslišanju potrdil, da lepo skrbijo zanju in da so se odnosi izboljšali, zato bi sodišče predlogu moralo ugoditi v celoti. Še posebej, ker tudi deklici na razgovoru s svetovalno delavko CSD nista poročali o pritiskih, temveč sta izpovedali, da se pri njih dobro počutita in da želita z njimi preživeti več časa. Zaključka sodišča o pritiskih na otroka se ne da preizkusiti, prav tako je v nasprotju z izpovedjo nasprotnega udeleženca, da se zadeve izboljšujejo. Predlagatelji se zavedajo, da morajo poskrbeti za odsotnost matere s stikov.

4.Otroci imajo kar 9 tednov poletnih počitnic ter dodatne štiri tedne med šolskim letom. Za deklici je pomembno, da jih preživljata aktivno, kar bi jim predlagatelji lahko omogočili. Tega ni mogoče doseči zgolj v petih dneh, saj je za pot na F. potrebno pol dneva v vsako stran in za aktivno počitnikovanje ostanejo zgolj trije dnevi. Zato vztrajajo pri dveh tednih stikov med poletnimi počitnicami.

5.Ker je Okrožno sodišče v ... v nepravdni zadevi II N 000/2021 13. 12. 2023 s sklepom začasno omejilo stike med deklicama in njuno materjo, tako da potekajo le vsakih 14 dni v prostorih CSD G., so se zmanjšali tudi stiki s predlagatelji. Da bi omilili prizadetost deklic in jim nudili čustveno podporo, predlagajo dodatne stike vsak drug vikend v mesecu med šolskim letom od petka po šoli do ponedeljka zjutraj ter dodaten teden v času medletnih šolskih počitnic, in sicer v zimskih počitnicah v šolskem letu 2024/2025. Z izpodbijanim sklepom določeni stiki deklici vodijo v stiske, želita si širših stikov in po njih sprašujeta, zato bi sodišče pritožbi moralo v celoti ugoditi.

6.3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

7.4. Pritožba ni utemeljena.

8.5. Prva predlagateljica in drugi predlagatelj sta stara starša desetletne A. A. in osemletne B. B., tretja nasprotna udeleženka je teta njune matere D. D. Med staršema še vedno teče postopek glede zaupanja otrok v vzgojo in varstvo, v katerem je sodišče deklici začasno zaupalo očetu - nasprotnemu udeležencu in z materjo določilo omejene stike. Z izpodbijanim sklepom je sodišče v ločenem postopku odločilo o predlogu predlagateljev za ureditev samostojnih stikov z mladoletnima deklicama.

9.6. Pravno podlago za ureditev stikov z drugimi osebami predstavlja določilo 142. člena Družinskega zakonika (DZ). Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da predlagatelji spadajo v krog družinsko povezanih oseb, na katere sta deklici osebno navezani. Ker je pravica do stikov z drugimi osebami predvsem pravica otroka in ne pravica teh oseb, je bila naloga sodišča, da skrbno ovrednoti vse okoliščine primera v času zaključka glavne obravnave ter stike uredi v takšnem obsegu, da ne nasprotujejo otrokovim koristim.

10.7. Predlagatelji se v pritožbi sklicujejo na nove okoliščine, ki so nastale po koncu zadnjega naroka in se nanašajo na začasno ureditev stikov matere z deklicama v drugem postopku. V nepravdnem postopku je v skladu s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda odločbo glede na dejansko stanje, kot obstoji ob zaključku glavne obravnave in katerega zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Slednje velja tudi za 34. člen ZNP-1, v skladu s katerim sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-11 . Udeleženci nepravdnega postopka tako lahko v pritožbenem postopku navajajo le tista nova dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave, vse ostale okoliščine pa predstavljajo podlago za spremembo pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje v novem postopku. Pritožbeno sodišče se zato do pritožbenih navedb predlagateljev v zvezi z novimi dejstvi, ki so nastala po zaključku glavne obravnave, ne bo opredeljevalo.

11.8. Po določilu 184. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 lahko predlagatelji spremenijo predlog le do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Ker sprememba predloga v pritožbi ni dopustna, je pritožbeno sodišče odločalo v mejah predloga, kot je veljal v času zadnje glavne obravnave.

12.9. Bistvene dejanske okoliščine, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje pri ureditvi stikov, so naslednje. Do razpada zunajzakonske skupnosti sta deklici s starši živeli na C., medtem ko predlagatelji živijo v E. Čeprav gre za člane razširjene družine, med njimi ni bilo dolgotrajnega skupnega bivanja niti vsakodnevne pomoči v obliki vzgoje in varstva. Predlagatelji so družino pogosto obiskovali in bili zaradi aktivnega načina življenja in razpolaganja s počitniškimi kapacitetami predvsem vključeni pri preživljanju prostega časa. Deklici sta z njimi preživljali počitnice, vendar praviloma skupaj s starši, le redko sta prenočili sami. Predlagatelji so ju večkrat vodili na kulturne dogodke, sprehode in za njih vedno ustrezno poskrbeli. Po poročilu psihologinje CSD H., ki je z deklicama opravila razgovor, sta na predlagatelje navezani, posebno na dedka, se pri njih dobro počutita in bi si želeli več stikov, da bi se skupaj z mamo zabavali in potovali. Po razhodu staršev otroka stike s predlagatelji izvajata takrat, ko preživljata čas pri mami. Srečajo se vsaj en dan vsak drug vikend, med počitnicami ter ob predajah, ko sta praviloma zaradi konfliktnega odnosa med staršema prisotna drugi predlagatelj in tretja predlagateljica.

13.10. Poleg pozitivnega vpliva predlagateljev in njihove vpetosti v življenje otrok v času skupnega družinskega življenja je sodišče pri presoji pravilno upoštevalo tudi njihovo vlogo po razpadu partnerske zveze. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno iz 15. do 20. točke izpodbijanega sklepa, da predlagatelji ob konfliktih, do katerih prihaja ob srečanjih staršev, bodisi na prireditvah, praznovanjih ali pri predajah, s svojo pasivnostjo nekritično podpirajo ravnanja matere, ki deklici spravljajo v stisko. Predvsem prva predlagateljica in drugi predlagatelj ne moreta sprejeti začasne odločitve sodišča, da otroka živita pri očetu, in ne uvidita, da so materina ravnanja za deklici škodljiva. Pritožbeno sodišče predlagateljem sicer verjame, da tudi ravnanja očeta niso vedno optimalna, ko trdno vztraja pri svojih stališčih glede obutve in oblačil, kljub temu pa njihove povezovalne in zaščitniške vloge, ki jo izpostavljajo v pritožbi, dosedanji dokazni postopek ni potrdil.

14.11. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo vse ključne okoliščine in popoldanske stike določilo v zadostnem obsegu, da se ohrani čustvena vez med deklico, njenimi starimi starši in staro teto. Ker tudi v času družinske skupnosti predlagatelji niso bili vsakodnevno prisotni v življenju deklic, samostojen stik med njimi in deklicama v obsegu enega popoldneva mesečno zadostuje za ohranitev širše družinske povezanosti, ostalo druženje pa bodo lahko izvedli v okviru stikov z materjo. Pritožbeno sodišče soglaša, da bi pogostejši stiki deklici lahko spravljali v stisko, saj zaradi visoke stopnje konfliktnosti in lojalnosti predlagateljev materi obstaja realna možnost dodatnega čustvenega obremenjevanja deklic, ki sta že tako preobremenjeni zaradi razhoda staršev.

15.12. Predlagatelji pri utemeljevanju širšega stika med počitnicami zatrjujejo, da v petih dneh ni mogoče polno izkoristiti časa za jadranje, saj že pot do pristanišča in nazaj vzame cel dan. Ker iz izpovedi starih staršev, lastnikov jadrnice, izhaja, da so jadrali običajno skupaj s hčerko ter z otrokoma nista bila dalj časa sama2 , sploh ne na jadrnici, pritožbeno sodišče kot ustrezen ocenjuje tudi stik, določen med poletnimi počitnicami. Poleg pet dnevnega samostojnega stika brez prisotnosti matere bodo predlagatelji lahko preživeli čas z deklicama še v času, ko bodo ti pri D. D., kot so to že počeli po razpadu partnerske zveze.

16.13. Razhod partnerjev nujno prinese spremembe v življenju vseh vpletenih, kar se odraža tudi v odnosih do širše družine. Da ne bi prišlo do odtujitve otrok od sorodstva in izgube identitete, zakon vzpostavitev stikov s širšo družino ureja kot otrokovo pravico, če ni v nasprotju z njegovo koristjo. Pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave ocenjuje, da je sodišče prve stopnje stike ustrezno uravnotežilo, da je zagotovilo njihovo kontinuiteto in ohranjanje čustvene povezanosti med deklicama, starimi starši in mamino teto. Pri tem je pravilno upoštevalo tudi nevarnost, da bi prepogosti stiki glede na nenaklonjenost in negativno nastrojenost predlagateljev do nasprotnega udeleženca, do katere niso kritični, deklici lahko čustveno bremenili.

17.14. Ker glede na navedeno pritožba ni utemeljena, jo je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Primerjaj odločbi VSM III Cp 414/2023, VSL IV Cp 1768/2021.

2Iz izpovedi prve predlagateljice izhaja, da sta deklici občasno pri starih starših prenočili predvsem čez vikende, največ od 3 do 5 dni.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 142 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 184, 286, 286/4, 337, 337/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 6, 6/2, 34, 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.