Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo (1. odst. 32. člena ZGD) je v zadevah v katerih odločajo družbeniki omejeno. Vezano je na predhodno odločitev družbenikov. Zato bi moral zakoniti zastopnik predložiti ustrezen skupščinski sklep, ki ga pooblašča oziroma, ki mu dovoljuje začeti predmetni postopek (80. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP)
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbe.
Nasprotni udeleženec in stranska udeleženca nosijo sami svoje stroške odgovorov na pritožbo.
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog, da se predlagatelja kot delničarja nasprotnega udeleženca pooblasti da skliče skupščino nasprotnega udeleženca in da določi dnevni red zasedanja skupščine (1. točka izreka). Dopustilo je udeležbo J.P. in F.G. v tem postopku (2. točka izreka). Predlagatelju je naložilo, da mora povrniti nasprotnemu udeležencu in stranskima udeležencema njihove stroške postopka.
Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Predlagatelj je svojo pritožbo dopolnil z vlogo z dne 7.6.2005, kar pa je po izteku tridnevnega pritožbenega roka, ki je potekel
8.5.2005. Sicer pa pritožnik ni navedel tehtnih razlogov, ki bi upravičevali obrambo prepozno vložene dopolnitve pritožbe v smislu 3. odstavka 33. člena ZNP. Pritožbeno sodišče zato dopolnitve ni upoštevalo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do v pritožbi očitane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ne drži namreč pritožbena trditev, da predlagatelju na naroku dne 22.4.2005 ni bila dana možnost izjaviti se o navedbah nasprotnih udeležencev. Iz zapisnika o naroku, ki ga je sodišče prve stopnje tega dne opravilo izhaja, da je bil pooblaščenec predlagatelja prisoten. Iz vsebine zapisnika ni razvidno, da bi le-ta podal kakršne koli predloge, ki bi jih sodišče prve stopnje zavrnilo, niti, da je poskušal podati izjavo o navedbah nasprotnih udeležencev in da bi mu to bilo strani sodišča preprečeno. Pritožbene trditve o tem, zakaj predlagatelj ni pripravil pismene vloge, niso pomembne. Prav tako pa tudi ne pritožnikovo stališče, da so se na naroku obravnavale za zadevo nepomembne stvari, saj navedeno ne predstavlja zatrjevane kršitve, niti nanjo ne kaže. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno zaključilo, da niso podane procesne predpostavke zaradi katerih bi bil ta postopek dopusten, vendar iz drugih razlogov.
Predlagatelj je kot 80%-ni delničar nasprotnega udeleženca, s predlogom zahteval, da ga sodišče pooblasti, da skliče skupščino nasprotnega udeleženca v smislu določbe 3. odst. 284. člena ZGD, ker kljub njegovi zahtevi tega ni storila uprava nasprotnega udeleženca.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog sicer podal zakoniti zastopnik predlagatelja, ki pa ni imel podlage za za takšno dejanje v sklepu skupščine, kot je to predpisano v 11. alinei 14. točke družbene pogodbe o ustanovitvi predlagatelja. Predlagatelj je namreč družba z omejeno odgovornostjo. Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni pogodbi predvidijo pravice, ki jih imajo pri upravljanju družbe in način njihovega izvrševanja (1. odst. 438. člen ZGD). V upravljanje družbe torej spadajo zadeve, glede katerih se družbeniki dogovorijo, da bodo o njih odločali skupno. Pri zastopanju družbe pa je poslovodja vezan na odločitve družbenikov, ki spadajo v okvir upravljanja družbe in ne sme o teh vprašanjih zavzemati lastnih odločitev ali stališč mimo sklepov skupščine. Sodišče prve stopnje je pri tem ugotovilo, da med zadeve upravljanja predlagatelja, o katerih soglasno na skupščini odločajo vsi družbeniki, spada odločanje o dnevnem redu in glasovanju na skupščinah povezanih družb, kjer je predlagatelj lastnik delnic (11. alinea 14. točke družbene pogodbe).
Ker je bilo ugotovljeno, da družbeniki niso sprejeli nobenega sklepa o glasovanju na skupščini nasprotnega udeleženca, to pomeni, da zakoniti zastopnik ni imel podlage za vložitev predmetnega predloga.
To dejstvo pa po oceni pritožbenega sodišča vpliva na upravičenost zakonitega zastopnika predlagatelja vložiti predmetni predlog.
Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo (1. odst. 32. člena ZGD) je v teh, zadevah kot že povedano, z družbeno pogodbo omejeno.
Vezano je na predhodno odločitev družbenikov. Zato bi moral zakoniti zastopnik predložiti ustrezen skupščinski sklep, ki ga pooblašča oziroma, ki mu dovoljuje začeti predmetni postopek (80. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Na to pomankljivost pa sta v predmetnem postopku opozorila stranska udeleženca, ki jima je sodišče prve stopnje dovolilo udeležbo v tem postopku. J.P. in F.G. sta kot družbenika predlagatelja vsak v obsegu enotretinjskega deleža, trdila, da skupščina predlagatelja ni sprejela nobene odločitve o glasovanju na skupščini nasprotnega udeleženca, katerega večinski lastnik je predlagatelj. Pri tem tretji družbenik M.S., ki je tudi zakoniti zastopnik predlagatelja, temu ni oporekal. Ker zakoniti zastopnik predlagatelja ne razpolaga z ustreznim skupščinskim sklepom predlagatelja, ki bi ga pooblastil k takšnemu ravnanju, v predmetnem postopku ne more predlagatelja zastopati. To pa pomeni, da predlagatelj ni pravdno sposoben, zaradi česar vodenje tega postopka ni dopustno. Pravdna sposobnost predlagatelja je namreč procesna predpostavka, ki kot rečeno v tem postopku ni podana, zato je iz tega razloga pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga, ki ga je vložil zakoniti zastopnik predlagatelja. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da v predmetnem primeru ni potrebno izvesti postopka po 1. odst. 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj zakoniti zastopnik ni nasprotoval trditvam stranskih udeležencev, da ustrezni skupščinski sklep, ki bi mu dovoljeval vložitev predloga, ne obstoji, niti njunim trditvam, da je njegovo ravnanje samovoljno. Pri tem je zmotno pritožbeno stališče, da navedene okoliščine niso odločilne češ, da gre zgolj za interna razmerja med družbeniki. Z udeležbo stranskih udeležencev v tem postopku se je namreč izkazalo, da bi se moral zakoniti zastopnik izkazati s posebnim dovoljenjem za vložitev predmetnega predloga (80. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Kot je bilo že povedano so družbeniki predlagatelja med zadeve upravljanja družbe, o katerih odloča skupščina oziroma družbeniki soglasno, z družbeno pogodbo izrecno vključili odločanje o glasovanju na skupščinah povezanih družb, kjer je predlagatelj lastnik delnic.
Zato sme direktor na skupščini takšne družbe ravnati le v skladu s predhodnim sklepom skupščine predlagatelja, katere direktor je.
Njegovo zakonsko pooblastilo zastopati predlagatelja (1. odst. 32. člena ZGD) namreč ne pomeni, da sme samovoljno brez ustreznega skupščinskega sklepa zastopati predlagatelja na skupščini družbe, v kateri je le-ta lastnik delnic. To pa tudi pomeni, da brez ustreznega skupščinskega sklepa nima pooblastila vložiti predloga, da takšna družba skliče skupščino. Pri tem pa se je v postopku na prvi stopnji izkazalo, da skupščina predlagatelja ni odločala o glasovanju na skupščini nasprotnega udeleženca, niti ni bila v ta namen pri predlagatelju sklicana.
Na preostale pritožbene trditve, s katerimi pritožnik napada stališča sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj je izpodbijani sklep potrdilo iz drugih razlogov.
Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZPP). Nasprotni udeleženci in stranska udeleženca nosijo vsak svoje stroške odgovora na pritožbo, saj po oceni pritožbenega sodišča v njih zgolj ponavljajo stališča, ki so jih podali v postopku na prvi stopnji (1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).