Jedro

Pri izdaji sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek, niti ne odmerja sankcij zanj, temveč zgolj ugotavlja, ali je storilec v obdobju dveh let storil prekrške, za katere mu je bilo s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega ali presega 18, in mu je v takem primeru prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 4. 6. 2020, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec zaradi kršitev postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga, da se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti odpravi in postopek zoper njega ustavi.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bile storilcu s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 29. 5. 2020, ki je postal pravnomočen 9. 6. 2020, izrečene 3 kazenske točke za prekršek storjen 29. 5. 2020 z motornim vozilom B kategorije, s plačilnim nalogom Policijske postaje ... je z dne 4. 6. 2020, ki je postal pravnomočen 13. 6. 2020, pa izrečenih 16 kazenskih točk za prekršek, storjen 4. 6. 2020 z motornim vozilom B kategorije. Ob takih ugotovitvah je sodišče storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče storilcu, ki v obdobju krajšem od dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane na vozniško dovoljenje na dan, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel 18 kazenskih točk, kar v obravnavanem primeru pomeni, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje za vse kategorije, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 4. 6. 2020. 5. Upoštevajoč povzeto so neutemeljene pritožbene navedbe, da izpodbijanega sklepa ni mogoče izvršiti oziroma da nima podane pravne podlage, ker nima priložene pravnomočne vročene sodbe o izrečeni kazni obsojencu, sankcija prepovedi vožnje pa se lahko izvršbi zgolj na podlagi predložene vročene pravnomočne sodbe o izrečeni kazni obsojencu. Kazenske točke v cestnem prometu se izrekajo kot stranska sankcija, in sicer v številu, kot so za posamezni prekršek predpisane. Izrekajo se lahko s plačilnim nalogom (tretji odstavek 57. člena ZP-1), z odločbo o prekršku (četrti odstavek 56. člena ZP-1) ali sodbo o prekršku (2. alineja prvega odstavka 138. člena ZP-1). V kolikor pa so za posamezni prekršek predpisane tudi kazenske točke in je storilec spoznan za odgovornega za ta prekršek, mu je prekrškovni organ ali sodišče poleg globe dolžno izreči tudi kazenske točke, saj ZP-1 ne omogoča niti odpustitve, niti omilitve te stranske sankcije. Izrek kazenskih točk je torej v nasprotju z zmotnim mnenjem storilca obligatoren.

6. V obravnavani zadevi so bile storilcu kazenske točke izrečene s plačilnima nalogoma, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se ne izreka več s sodbo, temveč s posebnim sklepom, ki ga v skladu s 202. č členom ZP-1 sodišče izda po prejemu obvestila o vpisu kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk. Prvi odstavek 124. člena ZIKS-1, na katerega se sklicuje storilec v pritožbi, sicer res določa, da se kazen prepovedi vožnje motornega vozila izvrši trideseti dan po pravnomočnosti sodbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je kazen izrečena, obsojencu, vendar ker se v skladu s 139. členom ZIKS-1 ta določba za izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja uporablja smiselno (in ne dobesedno), prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se izreče s sklepom (in ne s sodbo), izpodbijani sklep predstavlja zakonito pravno podlago za izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Pri izdaji sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek, niti ne odmerja sankcij zanj, temveč zgolj ugotavlja, ali je storilec v obdobju dveh let storil prekrške, za katere mu je bilo s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega ali presega 18, in mu je v takem primeru prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči. Zato je sklicevanje na načelo materialne resnice, zatrjevanje, da plačilna naloga temeljita na prepisu zakonitega besedila materialne določbe prekrška, zanikanje storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, poudarjanje, da kazenskih točk ni dopustno izreči v hitrem postopku o prekršku, da jih ni dopustno izrekati na podlagi povzročitve abstraktne nevarnosti, temveč zgolj v primeru izkazane konkretne ogrozitve v cestnem prometu, da bi moral biti izpolnjen materialni pogoj – dokazano hujše ogrožanje varnosti cestnega prometa ali poškodovanje zavarovane dobrine, da se ob izreku 18 kazenskih točk ne more izreči tudi stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila in na odločbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 105/2009, neutemeljeno. Kazenske točke v cestnem prometu so namreč storilcu bile izrečene s plačilnima nalogoma, ki sta postala pravnomočna, v okviru predmetnega postopka pa se sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo zakonitosti in pravilnosti pravnomočnih plačilnih nalogov, saj je nanje zaradi učinka pravnomočnosti vezano.

8. Storilec pa tudi neutemeljeno z obsežnimi pritožbenimi navedbami napada „napotitev“ na kontrolni zdravstveni pregled po zakonu o voznikih. Sodišče prve stopnje namreč storilca ni napotilo na kontrolni zdravstveni pregled v smislu 84. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), kot očitno zmotno razume storilec, temveč ga je zgolj poučilo o možnostih vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, obvezna priloga takemu predlogu pa je zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu. Storilec sicer izpostavlja, da v trenutnih razmerah ni mogoče opraviti kontrolnega zdravstvenega pregleda v roku 15 dni, a to je predmet obravnavanja njegove morebitne vloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

9. Glede na navedeno pritožbeno zatrjevane kršitve postopkovih pravil in materialnih določb zakona niso podane, prav tako je dejansko stanje v celoti in pravilno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.