12. 1. 2023

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Slovenska vas, na seji 12. januarja 2023

odločilo:

Za odločanje o predlogu obsojenca, vloženem 23. 4. 2021, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III Ks 52904/2013 z dne 30. 6. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 52904/2013 z dne 17. 3. 2021 je bila obsojencu v postopku t. i. neprave obnove izrečena enotna kazen sedem let in tri mesece zapora. Obsojenec je 23. 4. 2021 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil predlog, da bi navedeno kazen prestajal na polodprtem oddelku Slovenska vas Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (v nadaljevanju ZPKZ Dob pri Mirni).

2.Okrožno sodišče v Ljubljani je predlog z dopisom odstopilo v odločanje ZPKZ Dob pri Mirni. Navedlo je, da se tretji odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21 – v nadaljevanju KZ-1), ki sodišču omogoča, da odredi prestajanje zaporne kazni na odprtem ali polodprtem oddelku, v skladu z 32. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 54/15 – v nadaljevanju KZ-1C) še ne uporablja, saj 81. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 109/12, 54/15, 11/18 in 141/22 – v nadaljevanju ZIKS-1) in 129.a člen Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZKP) s tretjim odstavkom 86. člena KZ-1 še nista usklajena. Sodišče je menilo, da je po 81. členu ZIKS-1 za odločanje o tem vprašanju pristojen direktor ZPKZ Dob pri Mirni.

3.Direktor ZPKZ Dob pri Mirni se je s sklepom izrekel za nepristojnega za odločanje o predlogu obsojenca in predlog odstopil v reševanje sodišču. V sklepu je pojasnil, da obsojenec v ZPKZ Dob pri Mirni še ne prestaja kazni po sodbi, v zvezi s katero je podal obravnavani predlog, temveč kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju št. I Ks 5233/2010 z dne 10. 9. 2018. Direktor ZPKZ Dob pri Mirni je menil, da lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju zavod) na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZIKS-1 odloča le o režimu prestajanja tiste kazni, za katero je zavod prejel nalog za izvršitev, obsojenec pa jo je začel prestajati.

4.Za nepristojno za odločanje o predlogu obsojenca se je nato s sklepom izreklo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani. Navedlo je, da sodišče s sodbo št. III Ks 52904/2013 z dne 30. 6. 2020 ni določilo načina prestajanja kazni zapora na polodprtem oddelku zavoda, postopek pod to opravilno številko pa je pravnomočno končan, zato je za odločanje o obsojenčevem predlogu v skladu z 81. členom ZIKS-1 pristojen direktor zavoda.

5.ZPKZ Dob pri Mirni je po prejemu navedenega sklepa pred Ustavnim sodiščem zahteval rešitev spora glede pristojnosti.

B.

6.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in osme alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Če pride do spora glede pristojnosti, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi (t. i. negativni kompetenčni spor), lahko organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen, zahteva rešitev spora glede pristojnosti (drugi odstavek 61. člena ZUstS).

7.Za odločitev o obravnavanem sporu glede pristojnosti so pomembne naslednje (med strankama nesporne) okoliščine primera: (1) obsojenec v ZPKZ Dob pri Mirni trenutno prestaja kazen štiri leta in osem mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. I Ks 5233/2010 z dne 10. 9. 2018 (to kazen bo predvidoma prestal 28. 5. 2024); (2) predlog obsojenca, v zvezi s katerim je nastal spor glede pristojnosti, se nanaša na kazen sedem let in tri mesece zapora, ki je bila izrečena z drugo pravnomočno sodbo, in sicer s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III Ks 52904/2013 z dne 30. 6. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 52904/2013 z dne 17. 3. 2021, izdano v postopku t. i. neprave obnove (s to sodbo je bilo združenih več zapornih kazni, vendar med njimi ni zaporne kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju, ki jo obsojenec trenutno prestaja); (3) sodišče še ni izdalo naloga za izvršitev in poziva na prestajanje zaporne kazni, glede katere je obsojenec vložil obravnavani predlog.

8.Zastavlja se torej vprašanje, kateri organ je pristojen odločiti o predlogu obsojenca za prestajanje kazni zapora na polodprtem oddelku zavoda, kadar je tak predlog podan po pravnomočnosti sodbe, na katero se nanaša, vendar preden sodišče zavodu izda nalog za izvršitev te kazni oziroma preden obsojenca pozove na njeno prestajanje.

9.Pristojnost sodišča, da odloča o tem, ali bo obsojenec kazen zapora prestajal v zaprtem, polodprtem ali odprtem oddelku zavoda (gre za t. i. režim prestajanja kazni zapora), je bila spremenjena s KZ-1C in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 54/15 – v nadaljevanju ZIKS-1F). Pred uveljavitvijo KZ-1C in ZIKS-1F je lahko sodišče na podlagi 86. člena KZ-1 (ki ureja načine izvršitve kazni zapora) s sodbo, s katero je obsojencu izreklo kazen zapora, odločilo zgolj o nadomestnih načinih izvršitve te kazni (tj. o hišnem zaporu, zaporu ob koncu tedna in delu v splošno korist), ne pa tudi o režimu njenega prestajanja. O tem vprašanju je lahko v skladu s petim odstavkom 18. člena in tretjim do petim odstavkom 207. člena takrat veljavnega ZIKS-1 odločilo šele po izvršljivosti sodbe, s katero je bila obsojencu izrečena kazen zapora, in sicer ko je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni v zavodu, ki ga je določilo. Od uveljavitve KZ-1C in ZIKS-1F pristojnost sodišča, da odloča o režimu prestajanja kazni zapora, ni več urejena v ZIKS-1, temveč v KZ-1. V skladu z 18. členom trenutno veljavnega ZIKS-1 sodišče sicer še zmeraj odloča o tem, v kateri zavod bo obsojenca napotilo, ni pa več predvideno, da bi ob tem odločilo tudi, ali bo obsojenec kazen prestajal na odprtem ali polodprtem oddelku zavoda (dotedanji peti odstavek 18. člena in tretji do peti odstavek 207. člena ZIKS-1 so bili z ZIKS-1F razveljavljeni).

10.Odločanje sodišča o tem vprašanju je od uveljavitve KZ-1C urejeno v novem tretjem odstavku 86. člena KZ-1, ki določa, da lahko sodišče odredi, da bo obsojenec kazen zapora do petih let prestajal v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, kazen zapora do osmih let pa v polodprtem zavodu ali oddelku. Po dvanajstem odstavku 86. člena KZ-1 sodišče o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom.

11.Prehod na predstavljeno novo ureditev ureja tretji odstavek 32. člena KZ-1C, ki določa, da se do uskladitve določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09 in 109/12) in Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14) z novim tretjim odstavkom 86. člena KZ-1 uporabljajo določbe do tedaj veljavnega 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo). Do uskladitve ZIKS-1 je prišlo že z ZIKS-1F, s katerim so bili razveljavljeni dotedanji peti odstavek 18. člena in tretji do peti odstavek 207. člena ZIKS-1. Do uskladitve ZKP pa je prišlo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 22/19 – ZKP-N), s katerim je bil tretji odstavek 359. člena ZKP spremenjen tako, da lahko sodišče s sodbo odloči o vseh načinih izvršitve kazni zapora iz 86. člena KZ-1, torej ne le o nadomestnih načinih izvršitve kazni zapora, kot je veljalo do tedaj, temveč tudi o režimu prestajanja kazni zapora. ZKP pa ni uredil posebnega postopka, v katerem bi sodišče o predlogu obsojenca za prestajanje kazni zapora na polodprtem ali odprtem oddelku odločalo po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom. Tak postopek je v 129.a členu ZKP (ki je veljal že pred uveljavitvijo KZ-1C in ZIKS-1F) predviden le za odločanje o predlogu za nadomestne načine izvršitve kazni zapora.

12.Navedeno pomeni, da se dvanajsti odstavek 86. člena KZ-1 v delu, v katerem ureja odločanje s posebnim sklepom, uporablja zgolj za odločanje o nadomestnih načinih izvršitve kazni zapora, ne pa tudi za odločanje o režimu prestajanja kazni zapora. Sodišče je torej o režimu prestajanja kazni zapora pristojno odločiti le s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ne pa tudi kasneje s posebnim sklepom.[1]

13.Pristojnost direktorja zavoda, da odloča o režimu prestajanja kazni zapora, je (tako kot že pred uveljavitvijo KZ-1C in ZIKS-1F) urejena v ZIKS-1. Prvi odstavek 81. člena ZIKS-1 določa, da se lahko obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima, drugi odstavek navedenega člena pa določa, da se obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, premesti v zavod ali njegov oddelek s strožjim režimom. V skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZIKS-1 o premestitvi obsojenca iz svobodnejšega v strožji ali iz strožjega v svobodnejši režim istega zavoda odloča direktor zavoda po uradni dolžnosti.

14.Kot pravilno opozarja ZPKZ Dob pri Mirni, lahko direktor zavoda pooblastilo iz 81. člena ZIKS-1 uporabi šele, ko od sodišča prejme nalog za izvršitev kazni (saj pred tem sploh še ni znano, v kateri zavod bo sodišče obsojenca napotilo) in ko začne obsojenec v zavodu kazen prestajati (navedeno izhaja iz prvega odstavka 81. člena ZIKS-1, ki govori o premestitvi obsojenca, ki prestaja kazen). Ker v obravnavani zadevi sodišče še ni izdalo naloga za izvršitev zaporne kazni, v zvezi s katero je obsojenec podal obravnavani predlog, niti ZPKZ Dob pri Mirni niti kak drug zavod o premestitvi obsojenca še ni prisojen odločati.

15.Iz navedenega izhaja, da po veljavni zakonski ureditvi v tem trenutku o predlogu obsojenca nista pristojna vsebinsko (meritorno) odločiti niti sodišče niti direktor zavoda. Ker pa je treba odločiti tudi o tem, ali bo vloga vsebinsko obravnavana, je Ustavno sodišče za odločanje določilo tisti organ, pri katerem je bil predlog vložen, tj. Okrožno sodišče v Ljubljani.

C

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Čeferin, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Accetto je dal pritrdilno ločeno mnenje.

dr. Matej Accetto Predsednik

Tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 24267/2017 z dne 26. 10. 2021 (6. točka obrazložitve).

ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNIKA DR. ROKA ČEFERINA K ODLOČBI ŠT. P-9/22 Z DNE 12. 1. 2023

1.V obravnavani zadevi je večina kolegic in kolegov odločila, da je za odločanje o predlogu obsojenca za prestajanje kazni v oddelku z milejšim režimom formalno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, za vsebinsko odločanje o tem pa ni pristojen nihče. Okrožno sodišče naj o predlogu odloči le zato, ker je obsojenec nanj naslovil svojo prošnjo.

2.S to ugotovitvijo se ne strinjam najprej zato, ker po mojem mnenju že dvanajsti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 86. člena KZ-1 daje zadostno podlago za vsebinsko odločanje sodišča o predlogu obsojenca za prestajanje kazni na oddelku s svobodnejšim režimom, ki ga obsojenec poda po izreku prvostopenjske sodbe in do nastopa kazni. Sodišče za odločanje o navedenem predlogu torej ni pristojno le formalno, zato ker je obsojenec nanj vložil svoj predlog, ampak tudi vsebinsko.

3.Drugi pomemben razlog za moje nestrinjanje s sprejeto odločitvijo pa je v absurdnosti položaja, v katerem se bo po odločitvi Ustavnega sodišča znašel obsojenec. Ustavno sodišče je rednemu sodišču naložilo, naj o predlogu odloči, hkrati pa mu je sugeriralo, naj ta predlog zavrže, ker za vsebinsko odločitev ni pristojno. S tem Ustavno sodišče obsojencu sporoča, da sme izbirati, na kateri organ bo naslovil svoj predlog za prestajanje kazni v oddelku z milejšim režimom. Vsak organ, na katerega bo naslovil svoj predlog, mora o njem odločiti. Vendar pa bo obsojenec moral začeti s prestajanjem kazni na oddelku s strožjim režimom tudi v primeru, če izpolnjuje pogoje za oddelek s svobodnejšim režimom, saj za odločanje o njegovem predlogu ni pristojen nihče.

4.Predvsem slednja ugotovitev je zame z vidika zahteve po dejanskem in učinkovitem varstvu pravic obsojenca tako nevzdržna, da odločbe, h kateri dajem to ločeno mnenje, nisem mogel podpreti.

dr. Rok Čeferin Sodnik

PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA DR. MATEJA ACCETTA K ODLOČBI ŠT. P-9/22 Z DNE 12. 1. 2023

1.Izrek odločbe sem lahko podprl, a ne povsem brez zadržkov glede njene obrazložitve. V tem mnenju na kratko pojasnjujem tako razloge za moj glas kot tudi zadržke.

2.Ko gre za odločanje Ustavnega sodišča v sporu glede pristojnosti, je določitev pristojnega organa vsaj v določeni meri vedno odvisna tudi od ustrezne opredelitve upoštevne pravne ureditve. Včasih odgovor na to, ali za odločanje o predmetu spora po vsebini obstaja ustrezna pravna podlaga, ki jasno kaže na vsebinsko ustrezno pristojnost enega od organov v sporu, ni povsem enoznačen.[1] Po svojem bistvu pa je odločitev v takem sporu vendarle predvsem odločitev o tem, kateri izmed organov v sporu je pristojen za to, da odloča o zadevi. V pričujoči zadevi tudi po moji presoji za odločitev o predlogu obsojenca vsekakor ni pristojen zavod za prestajanje kazni zapora, saj se predlog ne nanaša na tisto kazen zapora, ki jo v tem zavodu že prestaja. Zato sem brez zadržkov lahko podprl izrek odločbe.

3.Več težav pa imam s tistim delom obrazložitve odločbe,[2] v katerem Ustavno sodišče pojasnjuje, da za vsebinsko obravnavo vloge pravzaprav ni pristojen nobeden od organov v sporu. S tem je Ustavno sodišče zavzelo stališče, ki po moji oceni ni tako nesporno, da bi sodilo v odločitev v sporu glede pristojnosti. Delno se mi zdi problematično že v luči prehoda s prejšnje ureditve, po kateri je sodišče o drugačnem režimu prestajanja kazni zapora lahko odločilo tedaj, ko je obsojenca napotilo na prestajanje kazni, na novo ureditev, po kateri tudi o tem vprašanju lahko odloči že s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom.[3] Ali dvanajsti odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki govori o možnosti posebnega sklepa za določitev izvršitve kazni zapora na (vse) načine, določene v tem členu, ob upoštevanju ureditve Zakona o kazenskem postopku (ZKP) res ne dopušča odločanja o predlogu obsojenca za prestajanje kazni na polodprtem ali odprtem oddelku, ki jo kot možnost sicer ureja tretji odstavek istega člena KZ-1,[4] zame ni povsem jasno. Tako stališče je ne samo nekoliko nesmotrno,[5] ampak potencialno tudi ustavno sporno, še toliko bolj zato, ker v skladu z ZKP ta možnost (že) obstaja za odločanje o predlogu za nadomestne načine izvršitve kazni zapora.

4.Zato bi bilo po moji presoji bolje, če bi se odločba omejila na določitev pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje v zadevi, ne da bi se v obrazložitvi že opredeljevala do vprašanja, ali sodišče o predlogu sploh lahko odloča po vsebini.

dr. Matej Accetto

[1]Tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 24267/2017 z dne 26. 10. 2021 (6. točka obrazložitve).

[2]Tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 24267/2017 z dne 26. 10. 2021 (6. točka obrazložitve).

[3]Tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 24267/2017 z dne 26. 10. 2021 (6. točka obrazložitve).

[4]Tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 24267/2017 z dne 26. 10. 2021 (6. točka obrazložitve).

[5]Tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 24267/2017 z dne 26. 10. 2021 (6. točka obrazložitve).

Sodnik

[1]Glej pritrdilno ločeno mnenje sodnika Kneza k nedavnemu sklepu Ustavnega sodišča št. P-8/22 z dne 27. 10. 2022

[2]Zlasti 11.–14. točka obrazložitve.

[3]Glej podrobnejšo obrazložitev v 9. točki obrazložitve odločbe.

[4]Glej 10.–11. točko obrazložitve odločbe.

[5]Drugače od prejšnje ureditve, po kateri je sodišče o drugačnem režimu prestajanja kazni zapora lahko odločilo ob napotitvi obsojenca na prestajanje kazni, bi torej obsojenec v vsakem primeru najprej moral v določenem zavodu začeti prestajati kazen zapora, šele nato pa bi direktor zavoda lahko odločal o morebitni premestitvi v zavod oziroma oddelek s svobodnejšim režimom.