Jedro

Obnove postopka ne more zahtevati tožnik, ki v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bil in tudi ni mogel biti stranka, saj za to ni izkazoval pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 191/2000-19 z dne 20.6.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.6.2000. S to je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote T. z dne 28.1.1999, s katerim je bil zavržen njegov predlog za obnovo postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 27.9.1976, izdanega investitorjema S. in F.M. za gradnjo garaže, drvarnice in kleti na zemljišču, parcelne št. 173, k.o. V.G. Prvostopni organ je tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgel, ker ga ni vložila upravičena oseba. Tožnik namreč v času izdaje gradbenega dovoljenja ni bil lastnik sosednjega zemljišča, parcele, št. 502/2, ampak je bil lastnik tega zemljišča njegov oče J.K. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje na 9. točko 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), po kateri zakon položaja stranke ne daje vsakemu subjektu, ki se želi udeležiti postopka, ampak le osebi, ki v postopku uveljavlja oziroma varuje svoje pravice ali pravne koristi. Ker tožnik, kot v tožbi sam navaja, v času izdaje gradbenega dovoljenja ni bil lastnik sosednjega zemljišča, ampak je bil lastnik njegov oče, sodišče soglaša s toženo stranko, da ni upravičen predlagati obnove postopka. Pravica biti udeležen kot stranka v postopku se presoja po dejanskem in pravnem stanju, kot je obstajalo v času izdaje odločbe, s katero je bil postopek končan.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da bi moral njegov oče kot lastnik sosednjega zemljišča sodelovati kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. In ker v postopku ni sodeloval kot stranka, je tožnik kot njegov dedič in sedanji lastnik sosednjega zemljišča, upravičen predlagati obnovo postopka zaradi razloga po 9. točki 249. člena ZUP/86. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi.

Tožena stranka in stranki z interesom v tem upravnem sporu F. in S.M. na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik se moti, ko meni, da je upravičen predlagati obnovo postopka po določbi 9. točke 249. člena ZUP/86. Po navedeni določbi se postopek, ki je končan z dokončno odločbo, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje pa se vprašanje položaja stranke v upravnem postopku po tej določbi presoja glede na dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo v času izdaje odločbe, s katero se je končal postopek, glede katerega se obnova predlaga. V zadevi ni sporno, da tožnik v času izdaje gradbenega dovoljenja takega položaja ni imel. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je imel položaj stranke takratni lastnik sosednjega zemljišča, to je njegov oče. Ne more pa zahtevati obnove postopka tožnik, ki v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bil in tudi ni mogel biti stranka, saj zato ni izkazoval pravnega interesa.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.