Jedro

Šteje se, da je oseba, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, po sedaj veljavnih določbah Družinskega zakonika postavljena pod skrbništvo. V takem primeru mora skrbnik vedno, ko gre za sklepanje posla v zvezi z varovančevo nepremičnino, pridobiti dovoljenje centra za socialno delo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru, ki ga je vložil predlagatelj zoper sklep Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 6.9.2022 Dn 149172/2022, s katerim je bilo odločeno, da se predlog za vknjižbo lastninske pravice zavrže. Ugovoru je delno ugodilo tako, da se na podlagi prodajne pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila z dne 20.7.2022 dovoli pri predmetnih nepremičninah vknjižba lastninske pravice do deleža 1/4 na predlagatelja in do deleža ½ na predlagatelja, v preostalem delu je ugovor zavrnilo in sklep potrdilo.

2. Predlagatelj se je zoper izpodbijani sklep pritožil. Pritožuje se v delu, v katerem je ugovor zavrnjen, uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja dovoli tudi pri 1/4 celote, ki je last A. A. Navaja, da je overjeni pogodbi in zemljiškoknjižnemu dovolilu predlagatelj priložil tudi overjeno kopijo sklepa Okrožnega sodišča v Celju Pn 104/2006 z dne 27.3.2006, s katerim je bila B. B. priznana roditeljska pravica za hčerko A. A., in se ta podaljša čez njeno polnoletnost. Ob overitvi prodajne pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila se je za prodajalko A. A. overil podpis njene matere in zakonite zastopnice B. B. Upoštevala se je določba 293. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) po kateri se za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o podaljšanju roditeljske pravice uporablja določbe tega zakonika in se pri tem šteje, da ima oseba, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, položaj otroka, ki je že dopolnil starost 15 ker, razen v primerih, ko je sodišče o podaljšanju roditeljske pravice odločilo, da ima oseba položaj otroka, ki še ni dopolnil 15 let. V omenjenem sklepu okrožnega sodišča sicer ni navedeno, da ima A. A. položaj otroka, ki še ni dopolnil 15 let, vendar je na to smiselno sklepati glede na razloge, saj gre za zastoj v razvoju in zmerno umsko manj razvitost ter težje duševno prizadetost, potrebo po stalnem nadzoru in pomoči pri vseh opravilih. V takem primeru je šteti, da gre za otroka, ki še ni dopolnil 15 let, ter je uporabiti 145. člen DZ, ko otroka zastopajo starši, torej v tem primeru mati. Ta sme po 149. člena DZ odsvojiti stvari iz njenega premoženja, po novi ureditvi DZ tudi ne potrebuje več soglasja centra za socialno delo. Določbe 348. člena DZ, na katerega se sklicuje sodišče, pa ni moč uporabiti, saj se nanaša na skrbnika. Določba 293. člena DZ je jasna ter jo sodišče preširoko razlaga. Če bi zakonodajalec štel, da se polnoletna oseba, nad katero je bila z odločbo podaljšana roditeljska pravica, tudi po uveljavitvi DZ šteje za odraslo osebo pod skrbništvom, in so njeni starši poslej skrbniki, bi to tudi jasno zapisal. Zapisal pa je le, da ima taka oseba položaj otroka, ki je že dopolnil 15 let starosti, razen če je sodišče v odločbi o podaljšanju roditeljske pravice odločilo, da ima oseba položaj otroka, ki še ni dopolnil 15 let. Zastopanje polnoletnih oseb, ki so postavljene pod skrbništvo, za odrasle osebe, je drugačno kot ko gre za zastopanje mladoletnih otrok. V konkretnem primeru pristojni center za socialno delo nima zakonske podlage, da bi po 248. členu DZ izdal dovoljenje skrbniku k odtujitvi varovančevih nepremičnin. Tak je tudi njihov odgovor, ki se prilaga pritožbi. Taka je tudi njihova ustaljena praksa. Sodišče, ki je zahtevalo v tem primeru soglasje centra za socialno delo, je zmotno uporabilo določbi 248. in 293. člena DZ ter tudi določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Opozarja še, da je sodišče pri svojem delu vezano na uporabo primarnih formalnih pravnih virov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V času, ko je veljal Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), je v primerih, ko je bila pri odrasli osebi podana motnja v duševnem razvoju oziroma težava v duševnem zdravju ali drug vzrok, ki je vplival na zmožnost razsojanja in sama brez škode zase ni bila sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, urejal odvzem poslovne sposobnosti. Tak postopek, kot tudi postopek za podaljšanje in prenehanje podaljšanja roditeljske pravice, se je vodil po določbah tedaj veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna, v omenjenih primerih sodišče, upoštevaje določbe DZ, v postopku, ki se vodi po pravilih Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) postavi odraslo osebo pod skrbništvo. V prehodni določbi 293. člena DZ pa so urejeni učinki pravnomočnih sodnih odločb o podaljšanju roditeljske pravice, izdanih pred začetkom uporabe DZ, tak je tudi konkreten primer. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da se za zakonske učinke takih odločb uporabljajo določbe DZ glede skrbništva (prim. tudi odločbo VSL IV Cp 1575/2020). Šteje se torej, da je oseba, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, po sedaj veljavnih določbah DZ postavljena pod skrbništvo. V takem primeru mora skrbnik (v tem primeru starš) vedno, ko gre za sklepanje posla v zvezi z varovančevo nepremičnino, pridobiti dovoljenje centra za socialno delo (248. člen DZ). Določbi 248. in 293. člena sta pravilno uporabljeni.

5. Ker je torej materialno pravo pravilno uporabljeno in pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).